V skladu z javnim naznanilom Mestne Občine Ljubljana je AAG 18.04.2018 poslal  po e-pošti “PRIPOMBE NA DOPOLNJEN OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTOPSKEM NAČRTU OPPN 311 ZALOG”

Na redni seji je Mestni svet MOL v ponedeljek, 26. 3. 2018 potrdil pozidavo več kot 20 hektarjev najboljše kmetijske zemlje in večjega pasa gozda, kjer naj bi podjetje Lidl Slovenija zgradil trgovski center, kjer naj bi stale tri večje poslovne stavbe in na kar več hektarjih nov logistično – distribucijski center. Slednji naj bi bil dolg 300 metrov, širok 200 metrov in visok 25 metrov.

Javna obravnava gradiva je bila v sredo, 11. 4. 2018, ob 17. uri v prostorih ČS Polje. Zanjo številni krajani niso vedeli, za kar vemo, da so poskrbeli na občini, saj niso želeli, da bi se je udeležilo veliko število ljudi. Tisti, ki smo tam bili, pa smo bili dovolj glasni, da se je slišalo naše pripombe, predvsem pa vprašanja, na katera pa žal nismo prejeli odgovorov, če pa so ti bili pa so bili izredno arogantni.

Praksa, ki jo izvajajo v nekaterih občinah v Sloveniji in kjer brez strokovne javnosti in tamkaj živečih prebivalcev, občina oz. dnevna politika umešča industrijske cone v bivalno okolje, se je pokazala, da je takšna strategija države oz. občine popolnoma nesprejemljiva in nedopustna.

Takšen primer je industrijska cona Laze pri Kranju. Naša okoljevarstvena organizacija že leta in leta opozarja, da je umeščanje industrijskih ali pa gospodarskih con – slednje so le farsa za umestitev industrijske cone v urbano okolje. Tu se kaše izredno nestrokovno pripravljen dokument, ki je dopuščal umestitev takšne cone, kjer infrastruktura ni bila in še vedno ni urejena. Prihaja do številnih ekoloških katastrof. Kdo bo saniral uničeno okolje?

Naslednji primer je Kemis na Vrhniki. Vsi se zavedamo požara, ki se je zgodil pred slabim letom. Ekološka bomba s takšnimi posledicami, ki jih bodo občutili naši zanamci, ki danes sploh še niso rojeni. Kdo bo saniral uničeno okolje?

Zapisali smo le dva primera v neposredni bližini Ljubljane. Pa, da ne bomo govorili le o dogodkih, ki so imeli katastrofalne posledice, se zazrimo v Ljubljano, v Četrtno skupnost Polje. Tu ni gospodarske cone za zbiranje odpadnih gum, pa se ta zbirajo v starem vaškem (kulturno zaščitenem) jedru naselja Polje, v neposredni bližini pokopališča. Kdo bo zato odgovarjal?

Naj nadaljujemo s primeri iz Četrtne skupnosti Polje. Gospodarska cona Zadobrova, ki nikoli ni bila gospodarska cona, pač pa industrijska cona, kjer podjetji Piskar in Mesojedec zastrupljata okoliško prebivalstvo z izredno nevarnimi in za živa bitja strupenimi izpusti, ki prihajajo iz proizvodnje plastike. Kdo bo zato odgovarjal?

Tu je izredno velika Industrijska cona Zalog. Ogromen kompleks, ki ga po Občinskem prostorskem načrtu razdeljujete na območja PO 583, PO 593 in PO 796. Kaj se dogaja v predelovalni industrije MDK Mesnine kranjske vemo. Vemo tudi, da že lep čas prodajajo cca 13 hektarjev zemljišča – pa ga še niso prodali. Vemo tudi, da je na območju te cone ogromno prostora, kamor bi se lahko umestila t. im. gospodarska cona 311 Zalog. Zakaj se ne? Tudi to vemo, ker občini ni mar za ljudi, pač pa za kapital.

Že desetletja se krajani v Četrtni skupnosti Polje pritožujejo glede tovornega prometa. Dejstvo je, tega se ni nihče izmislil, da je Sneberska cesta neprimerna za tovorni promet, pa se tam vozi. Edina cesta do industrijske cone v Zalogu je Zaloška cesta in Agrokombinatska cesta. Metanje peska v oči krajanom, kako občina načrtuje izgradnjo povezovalne ceste, ki naj bi bila javno dobro, traja že leta in leta; obljube so podane takšne in drugačne, dejstvo pa je, da ceste ni in je tudi ne bo. Seveda, vedno prikladen izgovor, da lastniki parcel ne dajo parcel za 8 €, ali bolje rečeno, vodstvo občine, želi, da bi krajani kar podarili parcele. No, tudi če bi do slednjega prišlo, pa vemo, da ne bo, občina nima interesa, da bi kaj investirala, če interesa ni bilo do sedaj, zakaj bi občino spodbudila izgradnjo te povezovalne ceste, prav z umestitvijo gospodarske cone 311 Zalog.

Civilne iniciative v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green ter krajani v Četrtni skupnosti Polje, podajamo pripombe na zgoraj omenjeni osnutek. Zapisana dejstva temeljijo na dogodkih, ki so se zgodili v zadnjih nekaj letih in so imeli za prebivalce in okolje katastrofalne posledice, da ne govorimo o sanacijah ekoloških bomb, ki jih nespametne odločitve občinskih funkcionarjev puščajo za seboj, to je primer, ki se je zgodil na isti dan, kot je bila ta javna obravnava, v Državnem zboru, ko so poslanci nekaterih političnih strank zapustili sejo, vse z namenom, da se ne sprejme Zakona o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green stoji za civilnimi iniciativnimi v Četrtni skupnosti Polje in jih podpira ter nasprotuje vsakršnemu posegu na območje, kjer je predvidena umestitev gospodarske cone 311 Zalog.

Naše utemeljitve:

V Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana živi okoli 22.000 prebivalcev. Z izgradnjo novih stanovanjskih sosesk se število prebivalcev naglo širi in ni nam vseeno, v kakšnem okolju živijo ti ljudje, prav tako tudi kakšno je okolje, sploh ob predpostavki, da niso zagotovljena prosta mesta v vrtcih in osnovnih šolah, da ne govorimo o neverjetni brezposelnosti in umeščanju najbolj ranljivih skupin na to območje: Romi, brezdomci itd.

Mestna občina Ljubljana želi s spremembo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN) izvesti na vzhodu občine, kar nekaj sprememb, ki bi v prostor vnesle nove proizvodnje in gospodarske dejavnosti s ciljem zagotavljanja ustreznih površin za te dejavnosti, ki bi se umikale iz centra mesta na obrobje, toda s kakšnim namenom. Umeščanje gospodarskih con v stanovanjskih soseskah je nedopustno, odgovori so že podani v zgornjih primerih, ne samo v okolici Ljubljane, pač pa prav tu, kjer so že gospodarske oz. industrijske cone, ali pa ničesar ni in nihče ničesar ne naredi. Vse v dobrobit kapitala, kot da ljudi sploh ne bi bilo.

Tako namerava občina izvesti novo gospodarsko cono, pod oznako OPPN 311 Zalog, na pobudo podjetja BOLT poslovni inženiring d. o. o. Ljubljana. Dne 23. 1. 2017 je omenjena družba posredovala pobudo za pripravo OPPN 311 Zalog in investicijske namene na tem območju. Po nam znanih informacijah naj bi tu bilo območje za logistiko, trgovsko in skladiščno dejavnost. Ne razumemo, kako lahko družba brez zaposlenih, brez ustreznih kompetenc in, ki posluje z izgubo, lahko izvede tak postopek, saj je kapitalsko povsem neustrezna (negativen kapital). Pri tem ne moremo mimo dejstva, da to kaže samo realno sliko »resnosti investitorjev«, ki jih to podjetje zastopa in tudi na obraz občine, s kakšnimi poslovnimi subjekti Mestna občina Ljubljana posluje oziroma želi sodelovati, ob predpostavki, da gre to v smeri njihovih skupnih interesov in na podcenjevalen odnos do krajanov v Četrtni skupnosti Polje.

Kakšen je odnos MOL do krajanov je pokazala javna razgrnitev. Tako arogantnega nastopa in ponižujočega do krajanov s strani občinskih funkcionarjev še nismo nikjer doživeli. Žal odgovorov na vprašanja ljudi niso znali, no niso hoteli, podati ali pa so se izmikali in se prijazno smejali, kako bodo odgovore posredovali na četrtno skupnost. Zanimivo vprašanje se nam je zastavilo, kje so bili svetniki sveta četrtne skupnosti. Ni jih bilo. Zakaj? Zato ker o tem niso bili obveščeni. Zakaj niso bil? Odgovor je jasen.

Poleg tega, da svetniki sveta niso bili obveščeni, niso bili niti krajani obveščeni. Seveda je v hodniku visel listek z obvestilom o javni razgrnitvi. Ali se je kdo vprašaj, koliko ljudi pa vsak dan hodi na četrtno skupnost. Torej je bilo vse zasnovano tako, da se bi javne razgrnitve udeležilo čim manj ljudi, seveda vse v zadovoljstvo prenekaterih, ki so nam dobro znani.

Na območju OPPN 311 Zalog, ki se razprostira južno od Ranžirne postaje Zalog, so najboljša kmetijska zemljišča in gozdovi. Krajani združeni v Civilni iniciativi Vevč in Zg. Kašlja so v letu 2008 zbrali 477 podpisov in s tem nasprotovali umestitvi te gospodarske cone v prostor. Prav tako so se v letu 2010 Združene civilne iniciative ČS Polja zavzele, da se ne umesti gospodarska cona v ta del kraja. Izjava g. Gajška, da so krajani leta 2010 organizirali referendum ne drži, ker pač ne more zdržati, ker se točno ve, kdo lahko organizira referendum in kakšna je referendumska pobuda. Lokalna samouprava se od državne uprave ločuje. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi se nekateri funkcionarji izobrazili, da ne bi v javnosti govorili takšnih nesprejemljive trditev.

Da so naše trditve povsem na mestu dokazuje tudi informacija, da g. Gajšek ne pozna prometnih predpisov. Drugače ne bi govoril tako nestrokovnih in tako zavajajočih trditev: prepoved vožnje tovornjakov po Zaloški cesti. V izogib nejasnosti mu podajamo naslednje uradne podatke.

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 in 46/17) v 16. členu med drugim opredeljuje tudi prometni znak:

V Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17) so v 3. členu opredeljeni pomeni izrazov in sicer pod točko:

28. »tovorno vozilo« je motorno vozilo, namenjeno prevozu blaga;

29. »traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila.

V Zakonu o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) so v 37. členu opredeljene izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet.

1) V primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil se lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet.

(2) Lokalni promet iz prejšnjega odstavka na območju omejene uporabe javne ceste je promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.

(3) Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem, lahkih štirikoles, traktorjev in moto kultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih vozil.

Sedaj pa odgovor g. Gajšku, ki je včeraj zatrjeval, da se po izgradnji gospodarske cone 311 Zalog po Zaloški cesti ne bo vozilo s tovornjaki, ker bo prepoved in prometne znake ter predpise (besede g. Jordana) je pač treba spoštovati. Zakonodajalec pa pravi takole: »Tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, se lahko pelje v primeru, da imajo v vašem kraju izhodišče oziroma cilj.«

Če povzamemo uradno razlago zakonodaje, je izjava g. Gajška zavajajoča. Tovornjaki iz logistično-distribucijskega centra bodo imeli tako izhodišče kot tudi cilj v kraju Polje oz. Zalog, kar pomeni, da se bodo lahko vozili kjer koli na območju četrtne skupnosti in jim občina tega ne bo mogla prepovedati.

Tu zopet izpostavljamo neprimernost cestnega telesa, kot so Sneberska cesta in Cesta 30. avgusta. Po vseh teh cestah se lahko vozijo tovornjaki in nihče temu ne sme in ne more oporekati. Prav to so želeli krajani na javni razgrnitvi povedati, pa jim tega predstavniki občine in četrtne skupnosti niso dovolili.

Glede na dejstvo, da je v Zalogu velika industrijska cona, v kateri je še dovolj prostora za umestitev logističnih, trgovskih in skladiščnih dejavnosti, ni nobenih potreb po novi gospodarski coni. To je povsem nesporno dejstvo in pri tem naša mednarodna okoljevarstvena organizacija ostaja.

Ponovno dokazujemo tudi z dejstvom, da je omejitev pozidave na območju predvidene nove gospodarske cone 60 %. Iz razpoložljivih podatkov, pa to presega 95 % pozidavo. Odgovor g. Gajška, da se prijavi to gradbeni inšpekciji, ko je vse že pozidano, je pač prepozno. Danes mora biti na to pozorna občina, ne na čas, ko bo sprejet OPPN, ki je v nasprotju s svojim lastnim nadrejenim aktom OPN MOL ID in SD.

Ne smemo pozabiti, da so na skrajnem vzhodu Objekti energetske infrastrukture, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo – Slovenska energetska družba Petrol. V okolici takšnega objekta se ne sme graditi. Občina pa prav z vsiljenim projektom gospodarske cone 311 Zalog to dopušča in sicer prav na vzhodnem delu, kjer naj bi stala 8,5 m široka cesta in pločnik ter dve poslovni stavbi D1 in D2, ki naj bi ju gradila privatna investitorja. Kaj dejansko tam bo, krajani niso dobili odgovora.

Združene civilne iniciative ČS Polje (9 civilnih iniciativ je) so v letu 2017 (17. 2. 2017) podale pobude in predloge glede omenjene gospodarske cone. Umestitvi smo ostro nasprotovali, kljub temu, da je bil sklican na Oddelku za urejanje prostora MOL, 15. 2. 2017 informativni sestanek o predstavitvi te cone. Ne predstavniki MOL, ne predstavnik podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, nista podala ustreznih odgovorov na vprašanja lastnikov nepremičnin. Na razpravi dne 11. 4. 2018 je tiho sedel na koncu dvorane in bil silno nezadovoljen z vprašanji ljudi. Mi v Mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green razumemo stisko ljudi in razumemo vprašanja. Tistim, ki ni mar za človeka in za njegove potomce, pač dela tako kot pač dela in rezultat je takšen kot je: upor krajanov.

Civilne iniciative ne verjamemo »zgodbi« Tomaža Boleta (BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče),

ki zastopa lastnike nepremičnin, da so podpisali namero o spremembi prostorskega načrta. Na tem območju so kmetijske površine, od katerih je odvisen obstoj kmetij v Zg. Kašlju in na Vevčah ter preživetje ljudi.

Ob znanem dejstvu, kaj se je dogajalo z gospodarsko cono PO 605 na severu, kjer je na območju bivše žage začela delovati industrijska proizvodnja plastike z dvema podjetjema: Piskar d. o. o. Ljubljana Zadobrova in Plastika Andrej Mesojedec s. p. Ljubljana Zadobrova, čeprav gre za območje obrtne dejavnosti, smo prepričani, da bo občina tudi tokrat izigrala krajane.

To je g. Gajšek večkrat tudi poudaril: »Občina ni investitor!« Kar pomeni, da občina pripravi vse potrebno, da se lahko investitorju izpolnijo želje. Postavitev protihrupnih ograj občina ne bo izvedla, prav tako ne bo izvedla zamenjavo oken, ker to ni njen problem, pač pa problem več tisoč ljudi, ki tam živijo.

Nepremičnine ljudi, ki živijo na območju, kjer naj bi stala nova gospodarska cona 311 Zalog, se bodo močno znižale. To občine ne zanima. g. Gajšek je večkrat poudaril: »Občina ni investitor!« in to tudi ni občinski problem.

Na območju predvidene gospodarske cone 311 Zalog živi več družin. Za občino so to »nujno zlo«, ki se je znašlo na tem območju. Nihče od občinskih funkcionarjev pa ni pogledal malo v našo preteklost. Tu je območje, kjer je bila v naši bližnji preteklosti Kapna vas. Žal so se marsikateri krajani morali umakniti, da je prišla sem industrija: Petrol. Teh nekaj hiš ali bolje rečeno družin, ki so tu ostale in se borijo za svoje preživetje in obstoj, jih je treba postaviti v tako nemogoč položaj, da lahko razmišljajo le o selitvi na oni svet. To je sporočilo občinskih mož. Kakšen odgovor je dobila mladenka, ki je spraševala za svojo prihodnost: »Tu nimate možnosti življenja.« Vse to so odgovori g. Gajška.

Seveda občina pri pripravi OPPN ne upošteva številnih dejavnikov. V dopisu, ki ga je 22. 5. 2017 podpisal mag. Miran Gajšek, so upoštevali le pripombe Zavoda za gozdove Republike Slovenije, nam krajanom pa napisali, da bodo novi objekti ublažili hrup, ki prihaja iz Ranžirne postaje. Takšnega zavajajočega odgovora seveda ne sprejemamo, saj občina pri tem ni upoštevala, da pridobi mnenje številnih ministrstev. Če bi to storila, bi vedela, da namerava Ministrstvo za infrastrukturo postaviti v letu 2017 in 2018 protihrupne ograje. Postavitev objektov v novi gospodarski coni pa bi pomenilo bistveno razširitev hrupa v okolje. Prav tako ni upoštevanega dejstva, da je v neposredni bližini največje skladišče naftnih derivatov. Sklicevanje, da se bo promet iz omenjene gospodarske cone navezoval na novo industrijsko cesto, katere sploh ni in bo izvedena nekoč v prihodnosti, če sploh bo, je zavajajoče, kajti krajani bomo tako imeli skozi četrtno skupnost bistveno povečan promet tovornih vozil, posledično pa bistveno višji nivo hrupa.

Mnogi krajani in civilne iniciative niso prejele nobenega odgovora, kar kaže tudi na aroganco ljubljanskih občinskih uradnikov. Takšno kakršno je bilo vzdušje na javni predstavitvi je tudi na občini in krajani Ljubljane so moteči elementi za projekte občine, seveda pa absolutno ne, ko je treba polniti občinsko blagajno.

V gozdovih, kjer naj bi stala predvidena gospodarska cona 311 Zalog imajo svoj bivalni prostor številne živali in ptice, ki so prostorsko zelo omejene (bližina reke Ljubljanice, Save, Ranžirne postaje Zalog in avtoceste), s posekom pa pomeni, da bi začele živeti v stanovanjskih naseljih. Krajani so jasno dali vedeti, da starost drevesa in višine ne dosežemo kar čez noč. Tudi posaditev z drevesi na zahodu cone ne bo učinkovita kar čez noč, pač pa bodo potrebna leta in leta, desetletja in desetletja.

Širša javnost tudi ne verjame o nameri podjetja BOLT d. o. o. Ljubljana Črnuče, kateri gospodarski subjekti se zanimajo za to področje (do tega trenutka vemo le za trgovsko družbo Lidl), kajti pod vprašanjem je tudi pridobitev potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj. Ampak tu je spet odgovor g. Gajška, ki pravi, da to ni problem občine, pač pa problem krajanov, ki bodo morali dokazati, da so lahko stranka v postopkih na upravnih enotah in ministrstvih.

Evropska komisija je 3. 2. 2017 objavila okoljsko poročilo. Med drugim je navedeno, da še vedno prihaja do prekomernega hrupa. Zato je pri načrtovanju gospodarske cone 311 Zalog pod nujno potrebno upoštevati vsa dejstva in vse smernice tako iz slovenske kot evropske zakonodaje na tem področju. Pri umeščanju dejavnosti na najboljša kmetijska zemljišča (ob upoštevanju varstvenih pasov tako iz slovenske naftne družbe, kot tudi iz železnic, ter gozda) ostane le majhen pas, ki bi bil lahko namenjen gospodarski coni, ki pa bi se tako na zahodu te cone zelo približala stanovanjskemu naselju (Polje in Zg. Kašelj). To pa je še en argument, da se logistično-distribucijski center prestavi v industrijsko cono v Zalog.

Krajani so v številnih dopisih, ki so jih pošiljali na občino omenjali problem živali, ki tu živijo. Ne glede na zapisano, je nujno pri pripravi potrebno vključiti društvo DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije), kajti na tem območju živijo številne ptice, imajo svoje gnezdišča in tudi tu prezimijo, zaradi danosti, ki jim nudi celotno območje ob reki Ljubljanici, bajer pod Debnjim vrhom. Kaj se bo zgodilo s temi pticami, ki bi zaradi gospodarske cone zgubile izredno velik del svojega bivalnega in gnezditvenega območja. Občina tega ni upoštevala, pri pripravi ni sodelovalo društvo DOPPS.

Na severnem delu gospodarske cone OPPN 311 Zalog je največja in edina ranžirna železniška postaja v Sloveniji. Tu velja posebni režim, ki natančno določa odmike od železniških tirov. Slovenija je v letu 2016 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.

Torej je treba pri načrtovanju gospodarske cone upoštevati tudi pas, ki je po zakonu določen za železničarsko infrastrukturo. S tem pa se pas gospodarske cone tudi na severu te cone bistveno zmanjša. Varovalni progovni pas je 200 metrov; v tem psu se sicer lahko zida, ob predpostavki, če investitor dobi soglasje Slovenskih železnic, vendar pa pri tem Slovenske železnice zapišejo, da mora investitor prevzeti tveganje bodočih tokov elektromagnetnega valovanja pod zemljo (kar uniči železo v temeljih) in Slovenske železnice ne nosijo nobene krivde za to. Torej iz tega lahko izhaja, da pobudnik priprave OPPN 311 Zalog zamolči bodočemu investitorju vsa zgoraj napisana dejstva. Med drugim v takšnem soglasju še piše, da Slovenske železnice niso ničesar krive, investitor pa mora Slovenskim železnicam povrniti vso škodo, ki bi jo povzročil z delovanjem svoje gradbene mehanizacije, s svojimi gradbenimi delavci v času gradnje in z obratovanjem po zaključku gradnje.

Na informativnem sestanku, 14. 2. 2017 pa ponudnik priprave OPPN 311 Zalog ni povedal za kakšna investitorja gre (lahko se predpostavlja, da sta celo potencialna investitorja bila v dvorani) in so bila tako že v samem začetku zamolčani bistveni podatki, s katerimi se bo srečal, ko bo začel z investicijo. Nobenega zagotovila ni, da Lidl res rabi tako velik prostor za logistično – distribucijski center. Ko trgovsko podjetje postavi takšen objekt, ga lahko da marsikomu v najem. Kaj se lahko vse v njem počne, pa je stvar, ki zelo skrbi krajane. Občinski funkcionarji niso odgovorili na to vprašanje.

V enem letu se ni nič spremenilo. Tudi sedaj je osnutek gospodarske cone zarisan tik ob ranžirni postaji. Slovenske železnice niso sodelovale, občina pa ni upoštevala zgoraj omenjenih dejstev. Odgovor g. Gajška poznamo.

V izredno majhnem pasu, ki še ostane in v katerega naj bi se na najboljših kmetijskih zemljiščih umeščala gospodarska cona, je treba zastaviti vprašanje o smiselnosti tega dejanja. Glede na to, da je v Zalogu že industrijska cona, tudi gospodarska in kjer je še dovolj prostora, bi se določene dejavnosti umeščale na druge lokacije, ta del t. im. gospodarske cone, pa bi lahko bil le za namene storitvenih dejavnosti. Slednje bi krajani Polja, Zg. Kašlja in Vevč bistveno raje sprejeli, saj se je potrebno zavedati, da bi bilo okolje bistveno manj onesnaženo tako z nevarnimi PM delci, prometom kot tudi drugimi negativnimi vplivi na okolje. Že v sami četrtni skupnosti je veliko ponudnikov, ki bi z veseljem imeli takšne dejavnosti, le če bi jim bilo to omogočeno. Marsikdo, ki je danes brezposeln pa bi dobil zaposlitev. Ne sme se zaobiti dejstva, da se v Polju in Zalogu gradijo nova socialna stanovanja, veliko je brezposelnih ljudi in tako bi bilo prav njim lahko omogočeno, da bi se jim socialni standard vsaj malo popravil.

Poleg že naštetih problemov so tu še problemi z onesnaženjem zraka. Težki tovornjaki puščajo številne nevarne PM delce v ozračje. Kdo bo odgovarjal za kakovost zraka? Odgovor g. Gajška je povsem jasen: »Občina ne gradi«. Torej bodo krajani spet prepuščeni na nemilost in bodo vedno bolj in bolj zbolevali za številnimi boleznimi, ki jih prinaša onesnažen oz. zasičen zrak z nevarnimi in zdravju škodljivimi PM delci.

Nič še nismo spregovorili o vibracijah, ki jih povzročajo težki kamioni. Danes se po Zaloški cesti vozi vsakodnevno 600 tovornjakov (podatek MOL). Po podatkih MOL in novega investitorja logistično-distribucijskega centra naj bi bilo iz tega centra vsakodnevno preko 400 kamionov. Torej bo na Zaloški cesto vsakodnevno 1000 kamionov. Ali ta cesta sploh prenese takšno obremenitev?

Govoriti o pogoju izgradnje povezovalne ceste (tako kot je g. Gajšek kazal na zemljevidu »rumene ceste«), da do takrat ne bo smela delovati gospodarska cona je nesmiselno dejanje. Ko bo OPPN 311 Zalog sprejet, se bo občini žvižgalo, kje vozijo tovornjaki iz te gospodarske cone.

Posledično tudi zapisi o treh etapah gradnje niso povsem na mestu. Ko bo investitor imel »zeleno luč« s strani občine, bo začel urejati dokumente in mu bo povsem vseeno, če se bo povezovalna cesta zgradila ali ne. Vso pravico se ima voziti po cestah in g. Gajšek tega ne more preprečiti, kot je dejal na javni razpravi, da se tovornjaki ne bodo vozili po Zaloški cesti.

Svojeglavo umeščanje gospodarskih con na območje kmetijskih zemljišč in gozdov je nespametno dejanje, zato tega ne bomo dovolili in se bomo borili z vsemi pravnimi sredstvi, da to preprečimo, saj ne želimo, da se ponovijo ekološke katastrofe v Sloveniji in na severu četrtne skupnosti, v idilični, kmečki, obcestni, vasici Zadobrova.

Krajani so izpostavljeni negativnim vplivom v okolje, hrupu, vibracijam in škodljivim emisijam, ki jih povzroča industrijska, gospodarska cona ter Ranžirna postaja. Tega imamo preprosto dovolj! Želimo živeti v zdravem in čistem okolju! Nasprotujemo umestitvi gospodarske cone 311 Zalog! Kako nespametna poteza je, dokazuje tudi dejstvo, da sta v neposredni bližini dve osnovni šoli, nov vrtec in Zdravstveni dom Vevče. Več kot očitno je, da gospodarska cona nima tu kaj iskati!

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green zahteva, da se vključi kot stranka v postopek.

Nespoštovanje Evropske zakonodaje na področju okolja, kakor tudi nespoštovanje 72. člena Ustave Republike Slovenije, ki, določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, tu ne velja. Tu, na vzhodu Ljubljane, prevladuje kapital, umeščanje socialno šibkih ljudi, za katere je vodilnim na občini in državi popolnoma vseeno. Pri tem se zavestno krši slovenska in evropska zakonodaja ter nespoštovanje mednarodnih pogodb (Aarhuška konvencija).

Nespoštovanje človeškega dostojanstva in želje, da bi živeli v čistem in varnem okolju, nas je pripeljala do tega, da glasno povemo, da NASPROTUJEMO GOSPODARSKI CONI 311 ZALOG in sporočamo širši javnosti, da ne bomo prenehali s svojimi zahtevami, dokler se le-ta ne odstrani iz OPN MOL SD in OPN MOL ID!

Povezava:

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o OPPN 311 Zalog