Slovenci smo do 18.04.2022 porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

​Ekološki dolg je opredeljen kot raven porabe virov in odvajanja odpadkov s strani prebivalstva, ki presega lokalno trajnostno naravno proizvodno in asimilacijsko zmogljivost. Izraz je leta 1992 skoval Insituto de Ecologia Politica v Santiagu v Čilu, kjer je bila proizvodnja toplogrednih plinov s strani razvitih držav na severu obravnavana kot nepravična. Ta so se poslabšala zaradi izkoriščanja virov, pridobljenih na jugu na severu, kar je povzročilo podnebne in družbene spremembe, ki niso vključene v izračun mednarodnega dolga. Kasneje se je pojavil argument med bogatimi in revnimi, ki trdijo, da vpliv izkoriščanja omejenih naravnih virov teh držav ni bil v celoti ‘kompenziran’ s ceno, licenčninami ali licenčninami. Okoli tega je bila vrsta sporazumov o „dolgu za naravo“, v katerih so bili nekateri deli dolga države izbrisani v zameno za določitev velikih območij divjine. Vendar je zaradi same po sebi medsebojno povezane narave ekologije in ekosistemov ekološki dolg zdaj presegel fizične in politične meje katerega koli posameznega naroda in postal globalni pojav, ki vključuje vsako osebo na zemlji pri izračunu predlaganih dolgov s kolektivnim in individualnim vedenjem po vsem svetu. Ti izračuni upoštevajo večplastno naravo koncepta, ki obsega tri glavne konceptualizacije. To so dolgovi za premalo plačil, biofizični dolgovi in ​​kaznovalni dolgovi. Prvi se meri v denarju, drugi v fizikalnih enotah, tretji pa ni kvantitativno merjen, vendar ga je mogoče denarno popraviti bolj ali manj simbolično.Izračun ‘ekološkega odtisa’ vsake države je možen s pomočjo glavnega orodja kompleksne analize in izračuna, ki ga izvaja Global Footprint Network. To vsako leto določa točko, ko so ljudje presegli zmožnost kopnega in morja za oskrbo z ustreznimi viri za preživetje, pa tudi za absorbcijo škode zaradi onesnaževal, toplogrednih plinov, izčrpavanja virov in drugih posledic nezmanjšane porabe. Pretvorba virov v odpadke s hitrostjo, ki je hitrejša kot odpadki, se lahko pretvori nazaj v vire, nas spravi v globalni ekološki dolg ali preseže, s čimer izčrpamo same vire, od katerih sta odvisna človeško življenje in biotska raznovrstnost.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST