Odziv na dezinformacije objavljene na Alpeadriagreen.wordpress.com, z dne 23.6.2023 z naslovom »Prejeli smo: Domača študija upravičenosti vetrnih elektrarn na Pohorju – Prihodki in odškodnine«, ki ga objavljamo na željo podjetja v rubriki “Prejeli smo:”   

Zapis Alpeadriagreen je zavajajoč, saj uporablja napačne izhodiščne podatke.

1. Energija na veter na Pohorju načrtuje gradnjo 56 vetrnic, medtem ko  zapis na Alpeadriagreen pri svojem izračunu upošteva zgolj 35. To je prvi razlog, da njihovi izračuni prinašajo nižjo proizvodnjo elektrike od predvidene in s tem nižje prihodke za Občino Slovenska Bistrica.
2. Dejanska moč načrtovanih vetrnic je 3,5 MW in ne 3,2 MW, kot to trdi Alpeadiragreen.
3. Največja manipulacija v zapisu pa se veže na hitrost vetra. Veter na višini 136, kakršna je višina rotorja načrtovanih vetrnic je namreč bistveno višji kot na višini od 4 do 10 metrov, kakršno pri izračunih uporablja Alpeadriagreen. Energija na veter je na podlagi leto in pol trajajočih meritev na 80 metrih višine prišel do zanesljivih podatkov o maksimalnih in minimalnih hitrostih ter smereh vetra, na podlagi česar so bile izbrane optimalne vetrnice, ki omogočajo načrtovane izkoristke in s tem tudi ocenjenih 2,7 miljona evrov letno za Občino Slovenska Bistrica. Na Rogli je povprečna hitrost 7,09m/s, na Treh Kraljih 7,57m/s in na Arehu 6,55m/s.

Edina nekoliko odprta postavka je cena električne energije. Ta je v izračunih Energije na veter postavljena na 180 EUR, kar je trenutna državno maksimirana cena elektrike. Če bi bila ta neregulirana, bi bila še višja in s tem načrtovani prihodki še višji. Tudi stroške je Energija na veter računala glede na trenutne razmere, pri čemer vse študijo kažejo, da se bodo stroški vetrnih elektrarn skozi čas zniževali.

Predvsem pa dezinformacije objavljene na Alpeadriagreen kažejo stopnjo  manipulativnosti z neupoštevanjem zdravega invesitorskega interesa. Predpostavljajo namreč, da bodo investitorji tako neumni, da bodo zapravljali denar za objekte, ki bodo prinašali izgubo.

V nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo osnovno sporočilo.

Energija na veter d.o.o.

Podrobnejše pojasnilo

Osnovno metodološko pravilo preverjanja in primerjav je, da se primerja primerljivo oz. istovrstno. Hkrati pa se pri primerjavi upošteva objektivnost, veljavnost, zanesljivost in sistematičnost. Naštetih kriterijev v domači študiji ni zaslediti.

V študiji objavljeni na Alpeadriagreen bi veljalo:

1. upoštevati enako število vetrnih elektrarn, torej 56 in ne 35, kot to stori študija Alepadriagreen;
2. upoštevati enako obdobj let za izračun 30 let in ne 8 let, kot to stori študija Alepadriagreen;
3. upoštevati enake nazivne moči vetrnih elektrarn 3,5 MW in ne 3,2 MW, kot to stori študija Alepadriagreen;
4. upoštevati enak tipa vetrne elektrarne glede na povprečne jakosti vetra na višini rotorja, kot to stori študija Alepadriagreen;
5. upoštevati meritev vetra na rotorju (na 130 m višine) in ne na 3-4 m nad tlemi, kot to stori študija Alepadriagreen;
6. pri izdelavi angažirati strokovne in za to usposobljene institucije in vključene strokovnjake navesti;
7. upoštevati napovedi cen električne energije do 2050 in ne povprečenje cen elektrike za preteklih 13 let.

Podatki in izhodišča za primerjavo v študiji Alepadriagreen odstopajo v najmanj 7 zaznanih elementih, zato je neprimerljivost dobljenih rezultatov glede ocenjenega nadomestila za Občino Slovenska Bistrica popolnoma razumljiva in logična.

PRIMERJAVA NEPRIMERLJIVEGA

1. Enako število vetrnih elektrarn

Če se želi primerjati podatke, je potrebno primarno izhajati iz enakega števila vetrnih elektrarn.

Pri izračunu investitorja Energija na veter d.o.o. je upoštevanih 56 vetrnih elektrarn, za katere so vložene vloge za gradbena dovoljenja in sta bili zanje izdelani 2 Poročili o vplivih na okolje.

Razlog zakaj se v študiji Alepadriagreen uporabi 35 vetrnih elektrarn ni znan, je pa znan bistveno nižji rezultat iz tega naslova.

Jasno je, da če se pri izračunu ne upošteva 37,5 % načrtovanega števila vetrnih elektrarn, so tudi rezultati najmanj za 37,5 % nižji in posledično neprimerljivi.

2. Enako obdobje za izračun nadomestila

Pri izračunu investitorja Energija na veter d.o.o. je upoštevana življenjska doba vetrnih elektrarn, ki znaša 35 let in na tej osnovi podano tudi v tem obdobju relevantno predvideno nadomestilo.

Iz objavljene študije Alepadriagreen izhajajo izračuni za obdobje od 2015 do 2023, torej za 8 let, pri čemer so podatki prikazani v članku le za obdobje 2010 do 2018, kar dodatno onemogoči možnost preverbe pri izračunu upoštevanih podatkov za leta 2019, 2020, 2021, 2022, 2023. Za relevantnost primerjave torej v izračunih domače študije manjka 22 let.

3. Relevantna nazivna moč vetrne elektrarne

Investitor Energija na veter d.o.o. pri izračunih predvidenega nadomestila upošteva nazivno moč vetrnih elektrarn, ki so sprojektirane, torej 3,5 MW za vsako vetrno elektrarno.

V študiji Alepadriagreen se upošteva nazivno moč 3,2 MW, kar je 9% manj od dejanske načrtovane nazivne moči.

Od nazivne moči vetrne elektrarne je namreč odvisno število obratovalnih ur, kar v primeru nižjih nazivnih moči pomeni nižje število obratovalnih ur in posledično nižji prihodek.

4. Tip vetrnih elektrarn

Investitor je na podlagi 1,5 leta trajajočih meritev vetra na lastnih 80 m visokih merilnih stolpih na Pohorju, kjer je bil 24/7 merjena hitrost in smer vetra, izbral na izmerjene karakteristike vetra ustrezen tip vetrne elektrarne.

Proizvajalci namreč ponujajo več tipov vetrnih elektrarn, katerih zagonski spekter je prilagojen hitrosti in sunkovitosti vetra. Investitor je pri izračunu upošteval v projektni dokumentaciji upoštevan tip vetrne elektrarne in prav tako s strani proizvajalca predvidene količine proizvodnje glede na izmerjene karakteristike vetra.

V izračunu študije Alepadriagreen ni znano kater tip vetrne elektrarne in katerega proizvajalca se upošteva in ali je ta glede na vrsto in tip vetra dejansko primeren. Iz tega naslova je preverljivosti pravilnosti podatkov domače študije nemogoča.

5. Meritev vetra je relevantna na višini rotorja

Energija na veter d.o.o. je pri izračunu nadomestila upošteval podatke iz 1,5 leta trajajočih meritev vetra na lastnih 80 m visokih merilnih stolpih, ki so bili postavljeni na več lokacijah na Pohorju (Rogla, Areh, Trije Kralji).

Podatki so se beležili 24/7 in so bili nadalje analizirani pri uglednem nemškem podjetju, ki je specializirano za pripravo tovrstnih analiz za namen izračuna povprečne hitrosti vetra, tipa vetra, kar omogoča podlago za izbiro primernega tipa vetrnih elektrarn in izračun donosov.

Pri analiz se na podlagi podatkov o meritvah vetra na višini 80 m, naredi projekcija hitrosti in sunkov vetra na višini rotorja, ki je v konkretnem primeru na višini 136 m.

Med podatki o hitrosti vetra na 80 m in na 136 m je namreč občutna razlika in sicer v smeri višjih hitrosti vetra.

Iz objave študija Alepadriagreen je razvidno, da so pri izračunu nadomestila upoštevani podatki vetra iz meteorološke postaje na Rogli. Višina na kateri meteorološka postaja meri veter v študiji Alepadriagreen ni navedena, gre pa po predvidevani za meritev na višini 3 – 4 m nad tlemi.

Prav tako je zajem podatkov na meteoroloških postajah praviloma merjena v daljših sekvencah in ne »real time« all 24/7, zato je natančnost in zanesljivost podatkov vetra iz meteorološke postaje na 3 – 4 m nad tlemi tudi iz tega naslova neprimerljiva meritvam investitorja.

Hitrostjo vetra na višini 3 – 4 m in 136 m je popolnoma neprimerljiva, zato so posledično rezultati analize študije Alepadriagreen glede hitrosti vetra za namen izračuna delovanja vetrnih elektrarn in posledično nadomestila, popolnoma neustrezni.

V kolikor bi študija Alepadriagreen za namen analize uporabila javno dostopne podatke o hitrosti vetra na višini rotorja (cca. 140 m), bi lahko beležila sledeče podatke, ki so bistveno realnejši od v domači študiji uporabljenih podatkov iz meteorološke postaje Rogla:

Lokacija ROGLA:

Povprečna hitrost vetra 7.09m/s pri višini rotorja 140m.

Lokacija TRIJE KRALJI:

Povprečna hitrost vetra 7.57m/s pri višini rotorja 140m

Lokacija AREH:

Povprečna hitrost vetra 6.55 m/s pri višini rotorja 140m

6. Reference študij

Za namen analize podatkov iz merilnih stolpov je bilo angažirano nemško podjetje, ki ima za to tudi ustrezno akreditacijo, reference in specialistična znanja, ki so za ta namen potrebna. Podajamo izsek kvalifikacij, akreditacij in znanj izdelovalca analize:

Na drugi strani je izdelovalec študije Alepadriagreen neznan in v objavi ni naveden. Posledično se porajajo vprašanja o referencah, akreditacijah in specialističnem znanju iz analiziranega področja s strani pripravljavcev domače študije.

7. Cena električne energije do 2050

Pri izračunu predvidenega nadomestila Občini Slovenska Bistrica iz naslova obratovanja 56 vetrnih elektrarn z nazivno močjo posamezne elektrarne 3,5 MW, je bila s strani investitorja Energija na veter d.o.o. upoštevana cena 180 EUR/MWh.

Razlogi za izbrano ceno za namen izračuna ocene nadomestila do 2050 so sledeči:

a) vzpostavljena cenovna kapica na 180 EUR/MWh, skladno s predlogom EU Komisije glede omejitve prihodkov proizvajalcev električne energije.

b) Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (Uradni list RS, št. 167/22 in 4/23) v 3. členu določa:

»Najvišja drobnoprodajna cena za količino električne energije, kot je določena v 4. členu te uredbe znaša: za višjo dnevno tarifno postavko 0,21700 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,15550 EUR/kWh, za enotno tarifno postavko 0,19500 EUR/kWh.«

b) strokovne razprave o gibanju cen električne energije:

– »Negospodinjski odjemalci morajo računati, da bodo prihodnje cene električne energije med 110 in 150 evri za megavatno uro, odvisno od profila odjema, končne cene pa bodo med 160 in 180 evri za megavatno uro,« je napovedal generalni direktor družbe ELES Aleksander Mervar. Finance, 15.3.2023. 

– V zvezi z vse dražjimi cenami električne energije je mag. Mervar pojasnil, da je Slovenija, skupaj z nekaterimi okoliškimi državami, v prvi tretjini uvoznikov elektrike kar posledično pomeni, da smo tudi v območju najvišjih cen. »Če elektriko uvažamo, potem za nas veljajo evropske cene. Zato je treba računati, da nizkih cen elektrike v prihodnje ne bo. Žal se ne sliši lepo, a to je dejstvo,« je še pojasnil.

– ostala strokovna literatura.

Študija Alepadriagreen pri izračunu nadomestila upošteva povprečje cen od 2010 do 2023, pri čemer so v prikazani tabeli vidne zgolj cene za leta od 2010 do 2016. Cene, ki so bile za analizo upoštevane za leta 2017, 2018, 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023 pa v prikazu niso vidne. Posledično je preverba podatkov tudi iz tega naslova nemogoča.

Hkrati je za oceno cene za nadaljnjih 30 let potrebno upoštevati trenutno dejansko stanje in ne povprečenje cen električne energije za preteklih 10 let, saj je že količina porabe električne energije v preteklih 10 letih v primerjavi s predikacijami do 2050 podcenjena za najmanj 80 %!

Glede na napovedi iz Strategije razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije se ocenjuje, da bo od izhodiščnega stanja iz 2020 (! in ne 2010)^[1], zaradi procesa elektrifikacije in gospodarske rasti RS, poraba električne energije do leta 2050 zrasla za 74% ali 10 TWh.

Vir: Strategija razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050

---

[1] Avtorji: Aleksander Mervar, Dejan Paravan, Jože P. Damijan, Drago Babič, Tamara Lah Turnšek s Skupino za naravovarstvoin biodiverziteto(Izidor Ostan Ožbolt, Darja Stanič, Al Vrezec, Tina Eleršekin Nina Bodanaršek).

Povezava:

Prejeli smo: Domača študija upravičenosti vetrnih elektrarn na Pohorju – Prihodki in odškodnine

Odgovor avtorja članka na odziv investitorja Prejeli smo: Domača študija upravičenosti vetrnih elektrarn na Pohorju – Prihodki in odškodnine

Domača študija upravičenosti vetrnih elektrarn na Pohorju

Primerjava neprimerljivega – odgovor

Namen domače študije upravičenosti umestitve vetrnic na Pohorju je, da

dobimo »dobro oceno« in si »ustvarimo svoje mnenje« o proizvodnji električne energije z uporabo vetrnih elektrarn na Pohorju. To smo želeli prikazati na osnovi izračunov, ki temeljijo na realnih merilnih podatkih hitrosti vetra in ceni energije na borzi. Poimenovali smo jo »domača študija« ravno zaradi tega, ker nismo institucija, ki pripravlja tovrstne študije za naročnike, kot je morebitni investitor v vetrne elektrarne na območju Pohorja.

Spomnimo, domača študija trenutno obsega tri dele in jih je potrebno

obravnavati skupaj. V domači študiji smo navedli tudi večino omejitev in predpostavk, ki jih ima domača študija, kot tudi da obravnavamo dve vetrni polji s skupno 35 vetrnimi elektrarnami (Areh + sv. Trije kralji).

Po točkah bomo navedli odgovore na sporočilo za medije morebitnega bodočega investitorja vetrnih elektrarn na Pohorju.

1.     Enako število vetrnih elektrarn

Se strinjamo. Investitor je na žalost zelo skop s podatki. Edini relevantni podatek o številu vetrnih elektrarn, ki smo ga zasledili je bil posnetek seje občinskega sveta Ruše na spletnih straneh investitorja in v materialih za to sejo iz leta 2021. Materiali za to sejo občinskega sveta vsebujejo nekaj osnovnih podatkov o vetrnicah (brez točnega tipa in proizvajalca same

vetrnice) in število 35 vetrnih elektrarn (14 na Arehu in 21 na sv. Treh kraljih). Na seji občinskega sveta se je govorilo o služnosti trase za energetski kablovod v Ruše. Donedavnega tudi niso bile znane točne lokacije vetrnih elektrarn. O skoposti informacij na spletnih straneh investitorja se lahko prepriča vsak sam.

2.     Enako obdobje za izračun nadomestila

Proizvodnjo energije smo v prvem delu najprej izračunali za leto 2022. Izračuni so pokazali po našem mnenju zelo nizko proizvodnjo električne energije. To obdobje smo nato v tretjem delu razširili na štirinajst let

(2010-2023), predvsem zaradi tega, ker so podatki o ceni energije na borzi podani za to obdobje. V študiji nismo delali projekcij za prihodnja obdobja (razen za leto 2023 od junija naprej, kar smo tudi označili). Za potrebe domače študije se nam takšno obravnavano obdobje zdi

smiselno in dovolj dolgo za kvalitetno oceno proizvodnje energije vetrnih elektrarn. Ugotovili smo tudi, da je štirinajstletni trend sprememb vetra praktično vodoraven, kar pomeni, da se dolgoletno povprečna količina vetra ne povečuje ali zmanjšuje.

3.     Relevantna nazivna moč vetrne elektrarne

Se strinjamo. V vseh materialih, ki smo jih našli na javno dostopnih spletnih portalih ni investitor nikjer omenil dejanskega tipa vetrne

elektrarne, ki jih namerava postaviti na Pohorju. Že samo to dejstvo nam dosti pove o investitorjevem komuniciranju z javnostmi. Zaradi tega smo bili primorani najti vetrno elektrarno, ki je po nazivni moči primerljiva. To smo v študiji tudi omenili. V času nastajanja domače študije na žalost nismo zasledili 3,5 MW vetrne elektrarne s podano krivuljo izkoristka (moč napram hitrosti vetra). Najbližja vetrna elektrarna, ki je imela podano to informacijo je bila vetrna elektrarna nazivne moči 3,2 MW.

Zaradi tega dejstva smo v prvem delu študije naredili izračune tudi za 5,3 MW vetrno elektrarno. Za leto 2022 smo izračunali letno proizvodnjo energije celotnega polja 35 vetrnih elektrarn 67,51 GWh za 3,2 MW

elektrarne in 100,11 GWh za 5,3 MW elektrarne. Zelo enostaven izračun pove, da je zaradi 3,2 MW vetrnice namesto 3,5 MW vetrnice napaka manjša od 8,4% saj povečanje nazivne moči vetrne elektrarne ne prinese enakega povečanja proizvedene energije.

Povečanje nazivne moči 5,3 MW / 3,2 MW x 100 = 166%;

Povečanje proizvodnje energije 100,11 GWh / 67,51 GWh x 100 = 148%.

Dodamo še, da je investitor v materialih za sejo občinskega sveta Ruše zraven 3,5 MW vetrne elektrarne operiral tudi z vetrno elektrarno nazivne moči 0,999 MW?!

4. Tip vetrnih elektrarn
Še enkrat poudarjamo, da na spletnih straneh investitorja in v materialih za sejo občinskega sveta Ruše nismo zasledili točnega tipa vetrne elektrarne, ki ga ima v mislih oz. ga je izbral investitor. V domači študiji smo poudarili tudi to dejstvo in večkrat napisali tip in proizvajalca 3,2 MW vetrne elektrarne, kakor tudi tip in proizvajalca 5,3 MW vetrne elektrarne, ki smo ju vzeli za našo referenco. Poudarimo tudi, da investitor ni navedel tipa in proizvajalca vetrne elektrarne tudi v njegovem tokratnem sporočilu za medije, čeprav se sklicuje na izbor glede na izmerjene karakteristike vetra.

5. Meritev vetra je relevantna na višini rotorja
Se strinjamo; in to smo v prvem delu študije tudi napisali. Napisali smo tudi naše stališče, da dvomimo, da bi tudi dvakrat večja pridobljena energija na letnem nivoju pomenila večjo upravičenost izgradnje vetrnic na Pohorju. Poudarimo, da nikjer na spletu nismo našli 1,5 leta trajajočih meritev hitrosti na višini 80m objavljenih s strani investitorja. Te podatke smo iskali, saj smo vedeli, da so merilne sonde zgrajene. Ne poznamo metode izračuna povprečne hitrosti vetra Windnavigator compass-a na višini 140m. S podatkom o povprečnem vetru se lahko izračuna samo groba ocena proizvodnje energije. Se pa štirinajstletno povprečje hitrosti vetra na Rogli (3,81 m/s) razlikuje za manj kot dvakratnik od podatkov Windnavigator compass-a. V grobem se ta podatek sklada z našo zgoraj omenjeno oceno.

6. Reference študij
Že v uvodu smo poudarili, da nismo institucija, ki izdeluje referenčne študije. S tem razlogom smo našo študijo poimenovali »domača študija«. Ali smo dovolj usposobljeni, da napravimo tovrstno »domačo študijo«, si lahko vsak posameznik ustvari mnenje sam. V kolikor bi investitorjeva komunikacija z javnostmi bila ustrezna in odprta, ne bi nihče v Sloveniji zapravljal svojega prostega časa za izračune na realnih in javnosti dosegljivih podatkih z osnovnim in edinim namenom: da si pridobi oceno proizvedene energije iz morebitnih vetrnih polj na Pohorju! Kolikor nam je poznano svojih študij in izračunov proizvedene energije investitor ni nikdar javno objavil.

7. Cena električne energije do 2050
Domača študija je izdelana z namenom ocene proizvodnje energije in posledično ocene prihodkov investitorja. Omejitve in predpostavke smo v domači študiji tudi zapisali. Nikdar nismo delali projekcij do leta 2050. Za oceno prihodkov smo zapisali, da smo vzeli borzno ceno energije, ki je podana po urah v tekočem letu in jo korelirali s podatki o vetru in izkoristku vetrne elektrarne v istem času. Tako smo dobili točne podatke o prihodkih proizvedene energije 35 vetrnic za obdobje 2010-2023 in ob predpostavkah, ki smo jih zapisali v domači študiji. Potrebno je tudi poudariti, da smo izračunali prihodke investitorja na osnovi borzne cene ravno zato, da dobimo oceno prihodkov, ki se dejansko povrnejo. Ali bo morebitni investitor uspel dobiti višjo ceno za svojo energijo oz. pridobiti subvencionirano ceno električne energije se doslej nismo spraševali.

Zaključek
V zaključku še enkrat poudarimo, da je domača študija izdelana zaradi pomanjkanja podatkov, ki jih investitor ni nikoli javno objavil. Morebitno umeščanje vetrnic v naravno okolje Pohorja je potrebno dobro premisliti in z vso tenkočutnostjo pretehtati vse učinke v naravi. Še posebej se morajo odločevalci zavedati, da je to izrednega pomena za ljudi, ki živijo na obronkih Pohorja. Še najbolj pa je to pomembno za ljudi, ki živijo na Pohorju v bližini morebitnih vetrnih elektrarn, saj so na žalost v manjšini in se njihov glas, že hripav od kričanja, posledično bolj slabo sliši! Zato smo si zadali cilj, da poskusimo oceniti proizvodnjo energije na realnih podatkih o hitrosti vetra in oceniti prihodke na realnih podatkih borzne cene energije. V domači študiji smo to tudi storili – za štirinajstletno obdobje. Po našem mnenju je to obdobje dovolj dolgo za osnovno oceno proizvodnje energije, ter posledično oceno smotrnosti umestitve vetrnih elektrarn na Pohorju.

Ali je umestitev vetrnic na Pohorju upravičena napram okoljski škodi, ki bi se zgodila in je nihče ne zna oceniti z vseh okoljskih in ekoloških vidikov? Mnenje o tem si lahko morda sedaj bolj kot prej ustvari vsak posameznik sam! Seveda pa smo se tudi vprašali, ali v Sloveniji obstaja institucija, ki presoja javne koristi glede proizvedene energije napram ekološki škodi posega gradnje in obratovanja tega in podobnih projektov. Na žalost nimamo odgovora tudi na zelo preprosto vprašanje ali ima Slovenija sploh določeno mejo, pri kakšni količini letno proizvedene energije (GWh/leto) se prične »upravičenost« uničenja narave na posameznem območju oz. regiji? Kot smo priča na posnetkih sej občinskih svetov in raznih soočenjih investitor objavlja predvsem določene, lahko bi rekli medijsko ciljane všečne podatke. Nam ni znano ali je investitor te podatke kadarkoli tudi javno podkrepil z izračuni. Za konec še povejmo, da Alpe Adria Green ni sodeloval pri pripravi »domače študije«.

Pripis AAG:

Članke pod oznako “PREJELI SMO” prejmemo za objavo od drugih avtorjev in niso mnenje Alpe Adria Green. V kolikor avtor ne želi da se objavi njegovo ime, članek objavimo brez podpisa. V AAG smatramo da ima v demokratični Sloveniji vsak pravico povedati svoje mnenje, če smo res v demokraciji!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST