Foto: Wikipedija

Na območju nad Koroško Belo je več plazov, ki neposredno ogrožajo naselje pod seboj. Naselje je zelo gosto naseljeno (približno 2.100 prebivalcev) in ima dobro razvito industrijo in infrastrukturo. Zgrajena je na usedlinah preteklih drobirskih tokov, kar kaže, da so se v preteklosti zgodili veliki premiki gmote pobočij. V zvezi s tem se zaledje Koroške Bele raziskuje že od leta 2006 v okviru različnih raziskovalnih, tehničnih in evropskih projektov. Najobsežnejše geološke in geotehnične raziskave so bile izvedene po aprilu 2017, ko se je udrl del plazu Čikla in mobiliziral v drobirski tok. Vse raziskave, ki so bile opravljene v preteklih letih, so pokazale, da je za zaledje Koroške Bele zaradi geoloških, hidrogeoloških in tektonskih razmer značilna velika plazljivost.

Slika 1 : Geološka karta zaledja potoka Bela (dopolnjeno po Buserju, 1978)

Razkopa in opisi sedimentov v njih so pokazali, da vršaj Koroška Bela sestavlja več zaporednih plasti diamikta in njemu sorodnih subaerskih sedimentov, ki nedvoumno potrjujejo nasipavanje z masnimi, po vsej verjetnosti drobirskimi tokovi.
Na podlagi litoloških analiz je mogoče razmeroma zanesljivo sklepati o izvoru materiala. Večina tokov ima svoj izvor v karbonskih in permskih klastičnih in karbonatnih kamninah, ki so v zgornjem delu pokrite s prepustnim apnenčevim gruščem, s tem da je tok na svoji poti do vršaja erodiral še večjo ali manjšo količino ostalih kamnin, ki so prisotne v zaledju. Analize sestave prodnikov v
posameznih diamiktnih plasteh so bile opravljene z namenom informativnega ugotavljanja provenience materiala. Z zajetjem večje količine vzorca bi dobili natančnejše podatke o izvoru materiala, vendar smo bili pri odvzemu večjih količin vzorcev v razmeroma ozkih izkopih tehnično omejeni.
Raziskave so dale uporabne in razmeroma zanesljive rezultate, zato ocenjujemo, da je bil pristop k raziskavam pravilen. Z vključitvijo
laboratorijskih analiz geomehanskih lastnosti materialov, bi lahko pridobili številne podatke o značilnostih vršajev in posredno drobirskih tokov v širšem alpskem in predalpskem prostoru.
Kot kaže so na območju Karavank predvsem tektonsko porušene klastične in podrejeno karbonatne kamnine karbonske starosti najbolj nestabilne in z vidika ogroženosti zaradi procesov pobočnega premikanja najbolj nevarne. Prav v teh kamninah je na Potoški planini nastal obsežen zemeljski plaz (slika 2), ki je del zaledja vršaja Koroška Bela. Pobočni material je v premikanju že več let, kar dokazujejo deformacije na gozdni cesti, ki poteka preko plazu ter ukrivljena starejša drevesa na plazu. Dolžina plazu je približno 550 m, širina pa do 250 m. Globino ocenjujemo na 5 do 10 m. Ocenjena količina premikajočih zemeljskih mas je tako med 700.000 in 1.400.000 m 3 . Plaz sestavljajo v coni Košutinega preloma deformirani črni skrilavi glinavci in meljevci, kremenovi konglomerati in peščenjaki, črni masivni apnenci s kalcitnimi žilami ter apnenčev pobočni grušč, ki prekriva prej omenjene kamnine. Odlomni rob plazu se je oblikoval v meliščih pod strmo skalno steno iz dachsteinskega apnenca. Vznožje plazu se nahaja nad več deset metrov visoko strmo skalno stopnjo, preko katere pada kamenje in posamezna drevesa. V zgornjem delu plazu je izvir Urbas, poleg njega se na robovih plazu pojavljajo še manjši izviri in solzila. Vode tečejo vzdolž plazu in razmakajo plazino. Znaki fosilnega plazenja v neposredni povezavi s karbonskimi kamninami so opazni tudi na drugih lokacijah v okolici Potoške planine (slika 1).
Plaz na Potoški planini ima nekaj podobnih lastnosti kot plazovi Stože, Slano Blato in Strug

Slika 2. Lega vršaja Koroška Bela (rumeno) ter plazu na Potoški planini (rdeče).

Za vse štiri plazove je značilno, da so v zaledju ali neposredni okolici karbonatne kamnine iz katerih se drenirajo vode, ki razmakajo plazino. Podlaga vseh omenjenih plazov je slabo prepustna. Glede na to, da telo plazu na Potoški planini sestavljajo pretežno skrilavi glinavci ter meljevci, pričakujemo visok delež drobnih frakcij (pod 63 jim) v plazečem materialu, kar je značilno tudi za ostale tri plazove (Majes et al., 2002). Podobno kot plaz Stože nad Logom pod Mangartom ima tudi plaz na Potoški planini na drobnozrnatih klastičnih kamninah odloženo precejšnjo količino pobočnega grušča.
Za natančnejšo opredelitev nevarnosti plazu za naselje Koroška Bela bi bilo v nadaljevanju treba izvesti podrobno geološko kartiranje plazu in njegove okolice ter raziskati geotehnične lastnosti plazečih zemljin. Na podlagi teh odatkov in ob upoštevanju morebitne večje količine padavin in/ali seizmične aktivnosti bi lahko s precejšnjo zanesljivostjo ocenili možnost nastanka drobirskega toka. Po do sedaj zbranih podatkih ocenjujemo, da predstavlja laz na Potoški planini ob neugodnih vremenskih razmerah potencialno nevarnost za nastanek drobirskega toka.

Za zaščito ljudi in njihovega premoženja je nujna izvedba celostnega omilitvenega ukrepa, ki vključuje sanacijska dela (odvodnjavanje, zaščita drobirskega toka ipd.) in negradbene ukrepe (sistem spremljanja, sistem zgodnjega opozarjanja, obvladovanje tveganj ipd.). .). Za opazovanje dinamike plazenja in oceno učinkovitosti strukturnih omilitvenih ukrepov je ključno tudi redno in kontinuirano spremljanje vseh plazov.
Naselje Koroška Bela je eden od številnih primerov, kjer pri načrtovanju gradnje novejših stanovanjskih objektov Občina Jesence ni upoštevala geološko pogojena nevarnost zaradi procesov pobočnega premikanja (Bavec et al., 2005). V prihodnje bi morali v alpskemu delu Slovenije geohazardu nameniti več pozornosti. Strokovnjaki in NVO bi morali načrtno pristopiti k izdelavi kart geološko pogojenih nevarnosti (v skladu z Zakonom o vodah ), predstavniki lokalnih skupnosti v sodelovanju z NVO pa te podatke skrbno in obvezujoče upoštevati pri prostorskemu planiranju.

Vir: GEOLOGIJA

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST