STA

Krajane skrbi Industrijska cona Laze v Stražišču pri Kranju, kjer delujejo tudi podjetja za predelavo nevarnih snovi. Okoljevarstveniki menijo, da je cona ekološka bomba, opozarjajo na nevarne vrednosti dušikovega dioksida. V kranjski občini pa menijo, da bodo težave rešili z dokončanjem kanalizacije in predvideno sanacijo starega odlagališča.

Na območju Industrijske cone Laze izpostavljajo dva glavna vira onesnaževanja. “En del so objekti in naprave, ki ležijo znotraj cone. Zavezanci imajo za svoje delovanje izdana okoljevarstvena dovoljenja, vendar območje ni ustrezno komunalno urejeno in so zato tveganja za onesnaženje okolja relativno velika. Drugi vir onesnaženja je območje opuščenega odlagališča odpadkov iz industrije in gospodinjstev iz obdobja 1960-1975,” so lani pojasnili na tedanjem ministrstvu za okolje in prostor.

Opravljene so bile tudi meritve in študije razmer v coni. Na podlagi teh so na občini prepričani, da bo ekološka nevarnost odpravljena z izgradnjo kanalizacije in sanacijo opuščenega odlagališča. Načrta sanacije sicer še nimajo.

Po zapletih s pridobivanje gradbenega dovoljenja, saj sta civilna iniciativa in okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) vztrajali, da je potrebna celovita ureditev dvocevne, ne le fekalne kanalizacije, pa je občina leta 2021 vendarle dobila gradbeno dovoljenje za prvo fazo kanalizacije ter jo lani tudi izvedla.

Tako so zgradili fekalno in meteorno kanalizacijo, v drugi fazi pa bodo zgrajeno fekalno kanalizacijo priklopili na obstoječe kanalizacijsko omrežje in istočasno obnovili oziroma dogradili vse ostale komunalne vode, so za STA pojasnili na kranjski občini. Za drugo fazo je trenutno v izdelavi projektna dokumentacija, začetek gradnje pa je odvisen od pridobitve vseh potrebnih soglasij. Mestni svet je na novembrski seji v načrt razvojnih programov namenil dodatnih 300.000 evrov za komunalno ureditev cone.

“Poleg tega delamo tudi na preureditvi kanalizacijske infrastrukture za celotno Stražišče,” je za STA povedal kranjski župan Matjaž Rakovec. Na tem območju so po njegovih besedah v preteklosti veliko zidali, infrastruktura pa temu ni sledila, zato je zdaj precej problemov. Vendar pa mora občina poskrbeti tudi za izgradnjo komunalne infrastrukture na območjih, kjer še ni kanalizacije. Rakovec računa, da bodo za to pridobili kohezijska sredstva iz nove perspektive.

Kar se tiče sanacije opuščenega odlagališča v coni Laze, je že kazalo, da bo zamaknjena, saj je država obljubljenih 100.000 evrov za pripravo načrta sanacije z rebalansom preusmerila drugam. Kot je povedal Rakovec, pa so uspeli nato v pogovoru s pristojnimi ministrstvi zagotoviti vrnitev teh sredstev v proračun za prihodnje leto.

Na občini so pripravili tudi operativni program varstva okolja v občini do leta 2035 oziroma 2050. Na program je sicer mednarodno društvo za varstvo okolja in narave AAG prejšnji mesec v javni obravnavi dalo pripombe, ker problematika Industrijske cone Laze v njem ni posebej zajeta. Prepričani so, da je za Laze potrebno ločeno poglavje, pri tem pa da je treba upoštevati mnenja neodvisnih državnih zavodov in na upravnem sodišču že ugotovljeno okoljsko škodo, “ne le slediti mnenju občine o izključni odgovornosti starih bremen za katastrofalno onesnaženje okolja”.

AAG predlaga ambicioznejšo strategijo sanacije tega območja, ki leži v neposredni bližini Nature 2000. Kot so izpostavili, mora občina spoštovati vse analize in opažanja prizadetih občanov. Te skrbijo tudi dogodki v coni, kjer so se v zadnjih treh letih zgodili trije požari. Na AAG ocenjujejo, da operativni program sledi nekaterim nezanesljivim analizam in izpušča najbolj kritične točke, med drugim onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ki je v Lazah večkrat presegla kritično mejo.

Opozarjajo tudi na manjkajoče analize Sorške reke, ki teče skozi Laze, in podtalnice na Sorškem polju, ki je rezervni bazen pitne vode. “Očitno je sožitje tako tvegane industrije, ljudi in predvsem okolja postalo tako nevzdržno, da bi se morali bolj konkretno zavzeti za zeleni občinski prostorski načrt in pridobiti zanj evropska sredstva, umazano industrijo pa premakniti na primernejšo lokacijo,” menijo v AAG.

Župan Rakovec meni, da AAG “ni nikoli zadovoljna”, zatrdil pa je, da na občini upoštevajo tista njena mnenja, ki so optimalna za reševanje problema v Lazah. Operativni program je strateški dokument in ne vsebuje izvedbenega načrta za posamezne lokacije, zato cone v Lazah ne obravnava podrobneje, pravijo na občini.

“Seveda se problematike na območju cone zavedamo, prav tako se zavedamo, da v coni živijo prebivalci, ki jih je potrebno v obravnavo IC Laze vključiti in upoštevati njihova mnenja in pripombe,” so zatrdili na občini in dodali, da zato pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt. Ko bodo vsebine definirane do faze dopolnjenega osnutka, bodo v projekt znova vključili vse akterje, tudi AAG, in uskladili predloge, so zagotovili na občini.

Zavod RS za varstvo narave pri pripravi podrobnega prostorskega načrta nalaga izvedbo celovite presoje vplivov na okolje. “Postopek bo zahteven in dolgotrajen, saj poseg v okolje in prostor, v katerem bivajo tudi občani, po navedbah pristojnih institucij ne dopušča odstopanj,” so izpostavili na občini. Krajane in okoljevarstvenike pa skrbi, da se bo dejavnost podjetij v Lazah še širila.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

ŠE DO KONCA LETA IMATE ČAS DA NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG

PLAČILO ČLANARINE

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST