V mesecu decembru je mednarodnp društvo za varstvo okolja in narave opravljala ekološko patruljo po poplavah na Koroškem.

Cilj civilnega nadzora (Eko patrulje) je bil ugotoviti vpliv podnebnih sprememb na povečanje tveganja izpostavljenosti prebivalstva v Zgornji Mežiški dolini svincu, ki ima več stoletno tradicijo rudarjenja in predelave svinca, česar rezultat je močno povečana obremenjenost okolja s svincem in posledično škodljive vplive na zdravje ljudi. Nedavna vodna ujma je mulj, za katerega se je izkazalo, da vsebuje precej presežene mejne vrednosti težkih kovin, naplavila tudi drugod po Koroški, vse do Dravograda, kjer se reka Meža izliva v Dravo. Najnovejše analize so pokazale, da 25.000 kubičnih metrov mulja sodi med nevarne odpadke, na Koroškem pa nimajo možnosti, niti zmogljivosti za deponiranje tolikšne količine nevarnega materiala, zato so našli rešitev, da se mulj tretiran kot nevaren odpadek odpelje na revitalizacijo v tujino (Avstrija). Povodenj je odplaknila tudi plast zemlje, ki je pokrivala  lomljena akumulatorska ohišja iz Ebonita odložena cca leta 1970 v Mežici na desnem bregu reke Meže iz podjetja TAB Mežica (Tovarna akumulatorskih baterij) pod okriljem takratnega koncerna Rudnik svinca in topilnica Mežica. Ta ista ohišja so služila tudi kot polnilo na zemljiščih, kjer je sedaj javna gospodarska infrastruktura. Danes delujoče podjetje Mpi – Reciklaža metalurgija, plastika in inženiring d.o.o. je hčerinsko podjetje , ki med drugim skrbi tudi za ekološko odstranjevanje in reciklažo rabljenih oziroma odpadnih baterij, vendar tudi to podjetje nima zmogljivosti predelati takšne količine odkritih akumulatorskih ohišij iz preteklosti. Do sedaj so bile razkrite tri deponije tega materiala, kakšne so razsežnosti odlagališč se še ne ve.

Eko patrulja si je ogledala dva odlagališča: eno v samem centru Mežice (na prostoru nekdanjega kopališča) in drugo na Poleni (Glančnik), kjer je tudi otroško igrišče s peskovnikom in igrali. Tretje odlagališče je bilo odkrito nedavno po poplavah na hribovitem zaselku Lom. Pridobili smo pisno in slikovno gradivo ter zemljevide odlagališč ohišij akumulatorjev v katerih so še ostanki svinca.

Opravljeni so bili tudi razgovori z domačini, ki so bili zaposleni v tedanjem podjetju Rudnik Mežica in tovarni TAB od katerih smo pridobili zgoraj navedene informacije oziroma podatke. Neprecenljiv je bil razgovor z gospo mag. Vido Potočnik, univ.dipl.ekon., ki nam je podala uvid o takratni tehnologiji, o razvojnih projektih v 60 letih prejšnjega stoletja v smislu ekonomije (»rudnik je dajal kruh Mežiškim družinam, Mežica in rudnik sta se poistovetila«), časi ekološke osveščenosti so bili drugačni, čeprav so se posamezni izobraženi kadri že trudili za zmanjševanje/omejevanje onesnaženosti s svincem. Kronološki pregled povprečne koncentracije svinca v krvi otrok v 20 letih:

1974 – topilnica svinca deluje brez ukrepov proti onesnaženju (do 70µg/dl)

1976 – takojšnje preventivne mere ob spoznanju problema (do 50µg/dl)

1981 – zaprtje topilnice  (40µg/dl)

1983 – študija o vplivu svinca na zdravje (25µg/dl)

1986 – vpeljava intervencijskih programov varovanja zdravja (20µg/dl)

1989 – pričetek zamenjave vrtne zemlje (padec na 10µg/dl)

1994 – očiščenje naseljenih in nenaseljenih območij (2µg/dl).

Z vpeljavo intervencijskega programa varovanja zdravja, edukacijo izbranih ciljnih skupin in javnosti, vpeljanim nadzorom in ustreznih predpisov (izkopi zemlje globoki nad 30 cm), remediacijskim inženiringom (menjava zemlje, asfaltiranje, protipoplavna ureditev) se prične ekološka obnova degradiranega področja Zgornje Mežiške doline.

Leta 2007 je kot podlaga za program sanacije Zgornje Mežiške doline (ZMD) narejen Program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ZMD v obdobju 2007-2022, ki zajema:

– Program »Življenje s svincem – dediščina stoletij«, prikazuje tveganja in možne rešitve za sanacijo in nekatere možne scenarije za reševanje problema

– Strategije za sanacijo, ki vsebuje okoljski del in zdravstveni del.

Med drugim je podala študija vplive svinca na splošno umrljivost, ki je višja v ZMD kot v SMD pri boleznih kot so maligne neoplazme prebavil, dihal in sečil ter različna obolenja srca in ožilja. Pogostejše je pojavljanje rakastih obolenj.

Zanimal nas je predvsem zdravstveni del, zato smo kontaktirali Nacionalni inštitut za javno zdravje

OE Ravne na Koroškem, gospoda mag. Mateja Ivartnika, dipl.san.inž, da bi dobili vpogled v aktivnosti iz programa, ki izhajajo iz osnovnega cilja zmanjšati tveganje za zdravje otrok iz ZMD, da bi do leta 2022 imeli otroci vrednosti svinca v krvi pod 100µg/l oziroma bo ta vrednost presežena zgolj pri izjemah (5% otrok). V začetku izvajanja programa so povprečne vrednosti svinca v krvi otrok hitro padale. Delež otrok z visoko vrednostjo svinca v krvi (100µg/l in več) se je znižal iz dobre polovice (leto 2006) na približno desetino (leto 2010). Po letu 2010 se je ta trend ustavil in v naslednjih letih so vrednosti svinca v krvi ostale približno na enaki ravni, v zadnjih letih izvajanja programa pa so zopet nekoliko nižje, od leta 2019 do leta 2022 so bili deleži otrok z visoko vrednostjo svinca v krvi najnižji (v letih 2019 4,6% otrok, 2020 4,0%, 2021 6,1%, 2022 4,5%otrok), v teh letih je imelo vrednosti nad 100µg/l manj kot 5% otrok, kar pomeni, da je bil cilj programa dosežen. Vrednosti svinca se spremljajo pri triletnih otrocih, ker naj bi v tej starosti otroci imeli najvišje vsebnosti svinca. Pridobili smo tudi rezultate preskusov vsebnosti svinca v krvi otrok Mežiške doline za leto 2023 (odvzem krvi v laboratorijih ZD Ravne na Koroškem med 23.majem in 15. junijem 2023). To je bila že četrta (po letih 2008, 2013 in 2018) prevalenčna študija obremenjenosti otrok Mežiške doline s svincem, namen študije je bil oceniti obremenjenost otrok ZMD s svincem ter izvesti primerjavo stanja v časovnem obdobju 15 let. Skupno je bilo odvzetih 313 vzorcev krvi, povprečna koncentracija svinca v krvi je bila 40,19µg/l, primerjava rezultatov pa je pokazala višje vrednosti svinca pri otrocih iz ZMD (Črna na Koroškem in Mežica) kot pri otrocih iz SMD (Prevalje in Ravne na Koroškem). Poleg prevalenčnih testiranj se vrednost svinca v krvi spremlja vsako leto pri triletnikih (24 do 48 mesecev stari otroci).

Okoljski del: območje ZMD je eno najbolj degradiranih območij s poudarjeno škodljivimi vplivi na okolje in zdravje ljudi. Degradacija ter njene okoljske in zdravstvene posledice so rezultat dolgoletne rudniške dejavnosti ter predelave svinca in cinka. Dosedanji sanacijski ukrepi so dolino na prvi pogled naredili res bolj prijazno, a otroci v krvi še vedno nosijo neobičajno velike količine svinca. Sanacijski ukrepi kot so zasaditve in zatravitve površin, asfaltiranje makadamskih površin lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje prašnih delcev v zraku ter s tem zmanjšan prenos toksičnih kovin v vrtce, šole, otroška igrišča in druge javne prostore. Problem ni le površinsko onesnaženje, temveč tudi sama onesnaženost zemlje (prsti).

Zaključek:

Potrebno je doseženo vzdrževati in z ukrepi nadaljevati oziroma jih dopolniti ter zmanjšati aktualne emisije svinca v okolje z industrijo na čelu, opraviti sanacijo zgornjega sloja tal v naseljenih območjih, nemudoma zaustaviti promet z onesnaženim gradbenim materialom, sprejeti omejitve pri dejavnostih, kjer se lahko tvori onesnažen prah (kar je vse prej kot enostavno).

Prebivalcem Mežiške doline je potrebno ponuditi vse možnosti za varovanje zdravja in vso podporo, da lažje izvajajo samozaščitne ukrepe. To pomeni, da imajo na voljo informacije, ustrezno strokovno pomoč in storitve.

Na NIJZ OE Ravne predlagajo naslednje:

– pripravo sodobnih algoritmov ukrepanja za družine in posameznike, glede na različne stopnje izpostavljenosti svincu

– zagotovitev ustreznih materialov in informacij v zvezi z izpostavljenostjo svincu, njegovimi škodljivimi vplivi na zdravje, ukrepi za preprečevanje izpostavljenosti svincu in preprečevanju škodljivih vplivov svinca v telesu. Vse informacije naj bodo na voljo na spletni strani, družabnih omrežjih in v lokalni skupnosti

– ohranitev mreže strokovnjakov in institucij, preko katere bodo prebivalci dobili vse potrebne informacije in imeli možnost izvedbe laboratorijskih preiskav na vsebnost svinca, ter druge diagnostike in zdravstvenih postopkov. Potrebna je nujna postavitev sistemskih dolgoročnih rešitev

– vzpostavitev lokalne koordinacijske točke, kjer bi strokovni svetovalec skrbel za komunikacijo s prebivalstvom in ranljivimi ciljnimi skupinami, ponudil ustrezne informacije in poskrbel za logistiko dostopa do potrebnih storitev v okviru vzpostavljene mreže strokovnjakov.

Vodna ujma s poplavami in plazovi na Koroškem je pokazala, da so nujni ukrepi, ki temeljijo na predhodnih raziskavah, tako na področju okolja, kot tudi na področju parametrov zdravja, sistema vrednot in življenjskega sloga prebivalcev Mežiške doline. Zato je problem z dobro zastavljenim programom in podporo ključnih akterjev, možno rešiti v naslednjih letih in obenem postaviti model obvladovanja podobnih problemov, kar je dejstvo, ki prebivalce čaka v prihodnosti.

Končno podrobno poročilo podprto z fotografijami bomo v AAG objavili v prvi številki HRAST-a 2024.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

ŠE DO KONCA LETA IMATE ČAS DA NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG

PLAČILO ČLANARINE

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST