velika spremenljivost in številni ekstremni dogodki
Ključna sporočila:
- Leto 2023 je bilo drugo najtoplejše leto za Evropo, 1,02 °C nad povprečjem 1991–2020, 0,17 °C hladneje od leta 2020, najtoplejšega leta v zgodovini
- Temperature v Evropi so bile v letu 2023 11 mesecev nadpovprečne in september je bil najtoplejši september v zgodovini
- Evropska zima (december 2022 – februar 2023) je bila druga najtoplejša zima v zgodovini
- Povprečna temperatura za evropsko poletje (junij-avgust) je bila 19,63°C; z 0,83 °C nad povprečjem je bila peta najtoplejša doslej. Med sezono so Evropo doživljali vročinski valovi, vključno z vročinskimi valovi v morju, z več podrtimi dnevnimi temperaturnimi rekordi in splošno razširjenimi razmerami na kopnem, ki so bolj sušne od povprečja.
- Evropska jesen (september-november) je imela povprečno temperaturo 10,96°C, kar je 1,43°C nad povprečjem. S tem je jesen postala druga najtoplejša doslej, le 0,03 °C hladnejša od jeseni 2020
- Obilne padavine so od pomladi dalje sprožile znatne poplave po vsej celini

Mesečne anomalije prizemne temperature zraka za Evropo v letu 2023 glede na ustrezna povprečja za referenčno obdobje 1991–2020. Vir podatkov: ERA5. Zasluge: C3S/ECMWF.
Sezonske anomalije v padavinah za Evropo glede na ustrezna sezonska povprečja za referenčno obdobje 1991–2020 za borealno zimo 2022–2023 ter pomlad, poletje in jesen 2023. Anomalije so izražene kot odstotek sezonskih povprečij za 1991–2020 . Vir podatkov: ERA5 Zasluge: C3S/ECMWF.
Sezonske anomalije v volumetrični vsebnosti vlage v zgornjih 7 cm tal za Evropo glede na ustrezna sezonska povprečja za referenčno obdobje 1991–2020 za borealno zimo 2022–2023 ter pomlad, poletje in jesen 2023. Anomalije so izražene kot odstotek sezonskih povprečij za obdobje 1991–2020. Temnejše sivo senčenje označuje sušna območja, kjer anomalije vlage v tleh niso prikazane. Vir podatkov: ERA5-Land Credit: C3S/ECMWF.
Temperature so bile po Evropi zelo spremenljive, zlasti spomladi in poleti, ko je bilo po vsej celini opaziti oster kontrast v razmerah. V obeh sezonah so bile v celotni Evropi nadpovprečne temperature, vendar ne rekordne; Pomlad 2023, čeprav očitno toplejša od predhodnih dveh let, ni bila med desetimi najtoplejšimi v zapisu podatkov. V Iberiji in severovzhodni Evropi so bile temperature precej nad povprečjem in bolj suhe razmere za sezono, medtem ko so bile v pasu od severozahoda do jugovzhoda po vsej Evropi temperature skoraj povprečne in so prevladovale razmere, ki so bolj vlažne od povprečja. Maj je bil edini mesec v letu s povprečnimi razmerami nekoliko pod klimatološkim povprečjem.
Poletje je bilo uvrščeno na peto mesto najtoplejših s povprečno temperaturo 19,63 °C, kar je 0,83 °C nad klimatologijo 1991–2020, leto po najtoplejšem evropskem poletju 2022. Junij je bil vroč in suh v severni Evropi in hladnejši od povprečja v južno, medtem ko sta bila julij in avgust v severni Evropi hladnejša in bolj vlažna od povprečja, medtem ko so južno (julij) in jugozahodno (avgust) Evropo doživljali vročinski valovi, ki so povzročili več podrtih dnevnih temperaturnih rekordov. To je vključevalo morske vročinske valove, ki so prizadeli Atlantik in Sredozemlje. Pojavili so se tudi večji požari v naravi.
Posebej mrzle razmere so se pojavile od oktobra do decembra po vsej Skandinaviji, medtem ko so ostale celine imele nadpovprečne temperature, zaradi česar je bila to druga najtoplejša jesen doslej. Evropska povprečna temperatura je bila 10,96 °C, kar je 1,43 °C nad povprečjem, le 0,03 °C nižje kot jeseni 2020.
Tudi Evropa je doživela precejšnja neurja in poplave. Obsežne poplave, ki so jih sprožile močne ali rekordne padavine, so se maja zgodile v Emiliji-Romanji v Italiji; na Norveškem in Švedskem (nevihta Hans) ter Sloveniji avgusta. Jeseni je bilo več neurij in z njimi povezanih poplav, vključno z: v Grčiji septembra (neurje Daniel, ki je tudi vzrok za uničujoče poplave v Libiji); oktobra v severni in zahodni Evropi (nevihta Babet); čez Iberski polotok (nevihta Aline); in po večini zahodne Evrope (nevihta Ciarán). Nadaljnje nevihte so decembra prizadele srednjo (nevihta Ciro) in severozahodno Evropo (nevihte Elin, Fergus, Pia, Gerrit in Geraldine).
Obsežne obilne padavine leta 2023 so le delno ublažile vztrajno sušne razmere od povprečja v južni Iberiji in Franciji, delu Alp, vzhodnem Balkanu in veliki regiji vzhodne Evrope.
Koncentracije toplogrednih plinov: nadaljnje naraščanje
- Atmosferski koncentraciji ogljikovega dioksida in metana sta še naprej naraščali in leta 2023 dosegli rekordno raven, ko sta dosegli 419 ppm oziroma 1902 ppb. Koncentracije ogljikovega dioksida so bile leta 2023 za 2,4 ppm višje kot leta 2022, koncentracije metana pa so se povečale za 11 ppm.
- Ogljikov dioksid
- Metan

Mesečna globalna povprečna koncentracija CO2 v atmosferskem stolpcu iz satelitov za obdobje 2003–2023 in 12-mesečno povprečje, izraženo v delcih na milijon. Vir podatkov: C3S/Obs4MIPs (v4.5) konsolidirani (2003–2022) in predhodni podatki CAMS skoraj v realnem času (2023) Zapisi GOSAT-2. Prostorsko območje: 60°J – 60°S nad kopnim. Zasluge: C3S/CAMS/ECMWF/Univerza v Bremnu/SRON.
Atmosferska koncentracija toplogrednih plinov ogljikovega dioksida in metana se je leta 2023 še naprej povečevala. Predhodna analiza satelitskih podatkov, izračunanih v povprečju celotnega atmosferskega stolpca, kaže, da so koncentracije ogljikovega dioksida v letu 2023 za približno 2,4 ppm (+/- 0,4 ppm) višje v primerjavi z 2022, medtem ko se je metan povečal za približno 11 ppb (+/- 3 ppb). To je povzročilo letno povprečje za leto 2023 približno 419,3 ppm za ogljikov dioksid in 1902 ppb za metan. Povečanje CO 2 je podobno povečanju, opaženemu v zadnjih letih.
Porast metana ostaja visok, vendar ni tako visok kot v zadnjih treh letih. Atmosferske koncentracije metana so v 20. stoletju močno narasle, da bi se ustavile od leta 2000 do 2006. Na podlagi dodatnih virov podatkov, vključno z meritvami in situ in iz ledenih jeder, so bile koncentracije CO 2 v ozračju leta 2023 višje kot kadar koli v vsaj 2.000.000 let. Atmosferske koncentracije CH 4 so bile leta 2023 višje kot kadar koli v zadnjih 800.000 letih.
VIR: https://climate.copernicus.eu/news
ČE SE VAM ZDI DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA PRISPEVAJTE TUDI VI
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE
PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST
| Alpe Adra Green mednarodno društvo za varstvo okolja in narave 051311450 | info@alpeadriagreen.com Cesta Franceta Prešerna 26, 4270 Jesenice,Slovenija,EU Pisarna: cesta Borisa Kidriča 37 c ,Slovenija,EU; Website:https://alpeadriagreen.org/ |



You must be logged in to post a comment.