Ob njegovi 75. obletnici več kot 400 organizacij civilne družbe poziva Svet Evrope, naj gre v korak s časom s priznanjem te ključne pravice.

Ann Harrison, svetovalka za podnebje, Amnesty International ; Amy Jacobsen, pravna svetovalka za komunikacije, Greenpeace International , Emma Pagliarusco, koordinatorka zagovorništva, Mladi in okolje v Evropi ; Camilla Pollera, programska sodelavka, Center za mednarodno okoljsko pravo , Katharina Rall, višja raziskovalka, Human Rights Watch 

5. maja 1949 je bil ustanovljen Svet Evrope (SE), ki je danes, 75 let kasneje, temelj varstva in uveljavljanja človekovih pravic v Evropi, saj predstavlja 46 držav članic.

V teh 75 letih je bil evropski okvir človekovih pravic ključnega pomena za spoštovanje človekovih pravic v Evropi in po svetu. Vendar danes »medsebojno povezane krize onesnaževanja, podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti […] predstavljajo največji izziv za človekove pravice v naši dobi. Vse to je zdaj boleče jasno. Največja negotovost glede teh izzivov je, kaj bodo oblikovalci politik storili glede njih.« Vendar pa evropskim vladam ni uspelo učinkovito uporabiti političnih institucij Sveta Evrope za reševanje teh groženj. 

Prelomna obletnica Sveta Evrope je trenutek za praznovanje dosežkov Organizacije na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države ter, kar je še pomembneje, za pogled naprej in stremenje k svetlejši prihodnosti. In kakšen je boljši čas, da SE okrepi in učinkovito prizna pravico do zdravega okolja?  

Medtem ko se trojna planetarna kriza stopnjuje, je pomen zaščite človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja že odražal Svet ZN za človekove pravice oktobra 2021 , Generalna skupščina ZN julija 2022 in 161 ZN. držav članic prek ustav, zakonodaje in regionalnih pogodb . Vendar pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah še ni izrecno zapisala kot avtonomno pravico. Ker 42 od 46 držav članic že ščiti to pravico z nacionalnimi ustavami, zakonodajo ali kot podpisnice Aarhuške konvencije, je nujno, da Svet Evrope ta prizadevanja združi v zavezujoč pravni okvir za izrecno zaščito in priznanje pravice do čisto, zdravo in trajnostno okolje. 

Med 4. vrhom Sveta Evrope v Reykjaviku maja 2023 so se voditelji vseh držav članic zavezali, da bodo »okrepili [svoje] delo v Svetu Evrope glede vidikov človekovih pravic v okolju, ki temelji na političnem priznanju pravice do čisto, zdravo in trajnostno okolje kot človekova pravica«. Parlamentarna skupščina je 18. aprila 2024 sprejela resolucijo, v kateri je poudarila nujnost pravno zavezujočega instrumenta, ki bi priznal avtonomno pravico do zdravega okolja v okviru Sveta Evrope. Resolucija opozarja, da bodo “okoljsko strategijo po Reykjaviku izvajale mlajše generacije in zanje ter da jo mora podpreti civilna družba”. 

Več kot 400 organizacij civilne družbe, družbenih gibanj in organizacij domorodnih ljudstev, med njimi tudi Alpe Adria Green, je združenih v zahtevi po priznanju pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja z dodatnim protokolom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah . Ob 75. obletnici pozivamo Svet Evrope, naj gre v korak s časom z neposrednim obravnavanjem te pereče človekove pravice.

Dodatni protokol bi zapolnil vrzel v evropskem okviru človekovih pravic, s čimer bi okrepil obstoječe zaveze k spoštovanju, zaščiti in izpolnjevanju te človekove pravice ter dodatno zagotovil uživanje vseh človekovih pravic. Ponudil bi boljšo zaščito za tiste, ki se soočajo z največjim tveganjem okoljske škode, in poslal nedvoumno sporočilo solidarnosti okoljskim zagovornikom človekovih pravic, ki trenutno plačujejo visoko ceno za svoje zagovarjanje.

Poleg tega bi dodatni protokol podprl vzpostavitev močnejših okoljskih zakonov in politik, izboljšal izvajanje in uveljavljanje le-teh, povečal raven udeležbe javnosti, dostop do informacij in dostop do pravnega varstva pri okoljskem odločanju ter zmanjšal okoljske in medgeneracijske krivice. Vsi ti elementi so nujni za zagotovitev planeta, primernega za življenje (med drugim čistejši zrak, boljši dostop do varne pitne vode in zmanjšane emisije toplogrednih plinov) in bolj trajnostno prihodnost, zlasti za najmlajše generacije.

Ker okoljski izzivi postajajo vse pogostejši v zadevah pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, bi dodatni protokol pomagal utrditi in zagotoviti večjo skladnost med odločitvami sodišča, kar bi zagotovilo večjo pravno jasnost. 

Ta 75. obletnica zaznamuje minevanje časa: več kot 50 od teh 75 let je Svet Evrope vedno znova ignoriral pozive k priznanju pravice do zdravega okolja. Medtem ko se pridružujemo proslavljanju dosedanjih dosežkov, Svet Evrope, če želi ohraniti svojo pomembnost, ne more počivati ​​na lovorikah, temveč mora prevzeti vodilno vlogo pri izrecnem varovanju te ključne človekove pravice v okviru Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Na podlagi pomembne sodne prakse Sodišča, kot je nedavna odločitev KlimaSeniorinnen , ali ni čas, da Svet Evrope dohiti vse druge regionalne institucije za človekove pravice tako, da v zakonodaji prizna pravico do zdravega okolja?

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST