Evropa si z vrtoglavo hitrostjo prizadeva doseči podnebni cilj do leta 2030, da zmanjša emisije za 55 % in poveča delež obnovljive energije na kar 45 %.
V času druge obletnice REPowerEU, je Evropska komisija objavila sveženj smernic za pomoč državam EU pri ugotavljanju, kje in kako bodo uporabljeni obnovljivi viri energije v podporo ciljem do leta 2030.
Sveženj, vključno s podrobnimi smernicami za določitev območij pospeševanja obnovljivih virov energije, kot tudi posodobljenimi smernicami o dovoljenjih in necenovnih merilih pri oblikovanju dražbe, prihaja v kritičnem času: Evropa mora biti pametna, da bo hitro začela uvajati obnovljive vire energije.
Sončna in vetrna energija zmanjšujeta našo odvisnost od dragih in onesnažujočih fosilnih goriv, kar se je pokazalo v Evropi v zadnjih dveh letih.
Njihova dostopnost omogoča pridobivanje energije v bližini skupnosti, ki jo potrebujejo. Vendar pa njihova namestitev zavzema prostor in na mestih, kjer jih je treba namestiti, je gneča.
Uspeh pobud za obnovljivo energijo ni odvisen samo od števila GW nameščene zmogljivosti, učinkovitosti sončnih kolektorjev ali višine vetrnih turbin.
Namesto tega je temeljno povezan z integracijo, sprejemanjem in aktivnim sodelovanjem skupnosti, kjer se ti projekti načrtujejo in izvajajo — kot tudi z vključitvijo njihovih glasov v procese odločanja.
Izziv družbene sprejemljivosti se je treba potpreti, ne pa zavreči
Z naraščanjem števila in velikosti novih projektov se bo povečala tudi verjetnost, da jih bo treba zgraditi bližje obstoječim skupnostim – s spremembo rabe zemljišč.
To bo povečalo tveganje lokalnega nasprotovanja, pri čemer bodo skupnosti poskušale upočasniti ali preprečiti nove projekte zaradi različnih skrbi.
Za smiselno obravnavanje tega nesoglasja je bistveno preseči širok in reduktiven opis NIMBYizma (Ne na mojem dvorišču), da bi razumeli večplastne in tehtne razloge, zakaj lahko državljani nasprotujejo projektom obnovljive energije.
V odsotnosti skladnih in skupnih standardov za sodelovanje skupnosti in delitev koristi nove raziskave poudarjajo potrebo po preoblikovanju sodelovanja skupnosti iz instrumentalnega procesa od sredstva do cilja v strategijo, ki krepi moč.
Brez pristnega sodelovanja, ki vključuje dvosmerne pogovore, tvegamo, da bodo projekti obnovljivih virov energije ostali ločeni od realnosti na terenu. To lahko povzroči odpor in na koncu ovira uvajanje.
Trenutno so skupnosti vključene predvsem v fazo presoje vplivov na okolje, ki je pogosto omejena na enosmerno komunikacijo, ki temelji na razumevanju dolgega tehničnega poročila.
Vendar pa lahko družbena sprejemljivost predstavlja izziv, če je enosmerno doseganje skupnosti označeno kot posvetovanje. Brez pristnega sodelovanja, ki vključuje dvosmerne pogovore, tvegamo, da bodo projekti obnovljivih virov energije ostali ločeni od realnosti na terenu. To lahko povzroči odpor in na koncu ovira uvajanje.
Glede na ugotovitve, predstavljene v študiji , se mora ustrezno in pravično sodelovanje skupnosti začeti pred fazo razvoja projekta v fazi prostorskega načrtovanja.
Ko je doseženo soglasje o prostorskih zemljevidih, morajo razvijalci vključiti skupnosti skozi faze zasnove projekta in razvoja, dosledno obveščati in poslušati skupnosti skozi celotno življenjsko dobo projekta, vključno z razgradnjo.
Nenehno sodelovanje po zaključku lahko pomaga zgraditi zaupanje in izboljša sheme pravične delitve koristi.
To je skupna javno-zasebna zadeva
Programi koristi Skupnosti lahko znatno povečajo lokalno podporo za novo infrastrukturo za obnovljivo energijo. Nedavne terenske raziskave kažejo, da projekti, ki prinašajo koristi skupnosti, uživajo veliko širšo splošno podporo.
Vendar pa morajo biti te koristi pravično porazdeljene, neposredne, enostavne in prilagojene potrebam in prednostnim nalogam prizadetega in ranljivega prebivalstva.
Ko se koristi skupnosti razdeljujejo prek sklada skupnosti, je za člane skupnosti ključnega pomena, da imajo nadzor nad tem, kako se ta sredstva uporabljajo.
Cilj EU je v naslednjih šestih letih doseči do 45 % obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov. Vendar pa dolgi roki za izdajo dovoljenj, ki se lahko za solarne in vetrne projekte raztezajo tudi do devet let, vzbujajo dvome o dosegljivosti teh ambicioznih ciljev.
Opolnomočenje skupnosti s smiselnim sodelovanjem in pravičnimi mehanizmi delitve koristi zahteva čas, vnaprejšnje načrtovanje in predanost vlad in razvijalcev.
Vendar pa lahko odsotnost teh ukrepov povzroči zamude in odpovedi projektov, kar bi povzročilo veliko višje stroške v smislu časa in financ. Splošno nasprotovanje projektom obnovljive energije bi lahko ogrozilo tudi energetski prehod, ki ga nujno potrebujemo.
Cilj EU je v naslednjih šestih letih doseči do 45 % obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov. Vendar pa dolgi roki za izdajo dovoljenj, ki se lahko za solarne in vetrne projekte raztezajo tudi do devet let, vzbujajo dvome o dosegljivosti teh ambicioznih ciljev.
Čeprav dovoljenje (upravičeno) vključuje različne upravne postopke, potrebne za prenos projekta na splet, raziskave in izkušnje razvijalcev kažejo, da temeljito upoštevanje biotske raznovrstnosti in nakup skupnosti znatno zmanjšata projektna tveganja.
Bruselj mora biti glasen in jasen
Projekti obnovljivih virov energije lahko prinesejo številne koristi za posameznike, skupnosti, okolje in podjetja, ki vlagajo. Vendar sodelovanje skupnosti ni le izbirno – ampak bistveno – za njihov uspeh.
Kljub temu, da so nekateri progresivni razvijalci obnovljive energije sprejeli dobre prakse za vključevanje skupnosti in delitev koristi, nam manjka okvir za zainteresirane strani, da bi skupaj oblikovali strategije za reševanje skrbi skupnosti, spodbujanje pravičnega izvajanja in odločanja ter optimizacijo za pozitivne rezultate skupnosti.
Vzpostavitev najboljših praks v celotni panogi za vključitev sodelovanja skupnosti in delitev koristi je nujna. Podjetja v energetskem sektorju morajo sistemske vrednosti – tj. ukrepe, ki koristijo družbi, gospodarstvu in okolju – vključiti v strategije podjetja.
Regionalne, nacionalne in lokalne vlade imajo ključno vlogo pri omogočanju boljše prakse. EU bi morala uvesti dosledne, skladne in skupne standarde za sodelovanje skupnosti in delitev koristi.
Vlade bi morale spodbujati trdno posvetovanje s skupnostjo in dogovore o delitvi koristi, po možnosti jih pooblastiti in zagotoviti spodbude za visoko vključenost skupnosti in standarde biotske raznovrstnosti. To bi zagotovilo enake konkurenčne pogoje in povečalo konkurenčnost razvijalcev s celovitimi načrti in strategijami vključevanja skupnosti.
Paket smernic Evropske komisije bi lahko spremenil igro za hiter in pravičen energetski prehod. Vsi trije sklopi smernic vključujejo poglavja o potrebi po ustreznem in zgodnjem sodelovanju skupnosti, vključno z poštenimi koristmi skupnosti kot necenovnimi merili na dražbah.
Toda zdaj je prelomni čas in izvedba bo ključna. Evropa lahko postavi globalni standard za sodelovanje skupnosti, sheme ugodnosti in pravičnost pri uvajanju obnovljivih virov energije. Zdaj je čas, da ga vzamete.
Nevladne organizacije pozivamo k načrtu socialnih in zelenih naložb za uspešen in pravičen prehod
Od podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti do življenjskih stroškov in energetske neodvisnosti, nevladne organizacije pozivajo k naložbenemu načrtu v višini 1 bilijona EUR za ljudi in planet, ki bo na vrhu dnevnega reda za prihodnje vodstvo EU
Evropska komisija ocenjuje, da bodo v primerjavi s prejšnjim desetletjem za izpolnitev ciljev zelenega dogovora in pobude RepowerEU potrebne dodatne naložbe v višini 1,7 % do 2 % evropskega BDP letno. Bistveno je, da je treba nameniti znatna javna in zasebna sredstva, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C in prepreči potencialno katastrofalne posledice nenadnih podnebnih sprememb. Stroški tega prehoda so bistveno nižji od stroškov neukrepanja.
Evropa stoji na razpotju, saj konec EU naslednje generacije (NGEU) leta 2026 pomeni znatno zmanjšanje naložb. To bo prepolovilo finančno moč EU (za približno 800 milijard evrov). To pomeni približno 300 milijard evrov manj na voljo za naložbe v podnebje in naravo, kar še posebej vpliva na srednje- in vzhodnoevropske ter južnoevropske države, ki so v veliki meri odvisne od teh sredstev pri financiranju svojega prehoda.
Poleg tega sedanji politični dogovor o reviziji fiskalnega okvira EU (zlasti pravil o dolgu in primanjkljaju) nakazuje, da je varčevanje v načrtu za številne države članice. To bo omejilo njihovo fiskalno zmogljivost za vlaganje v zeleni in pravični prehod v bližnji prihodnosti. Ker ima samo 60 % vseh zelenih naložb, potrebnih do leta 2030, »bankabilen« poslovni primer, so javne naložbe ključnega pomena. Skupaj s trenutnim okoljem visokih obrestnih mer, ki dodatno omejuje tako javne kot zasebne naložbe, obstaja tveganje, da bo to močno spodkopalo sredstva za doseganje ciljev zelenega dogovora do leta 2030.
Kot tak je nujno potreben nov naložbeni načrt za obdobje po EU naslednje generacije.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.