Ministrom za zunanje zadeve in stalnim predstavnikom držav članic Sveta Evrope
Spoštovani,
Mi, 469 organizacij civilne družbe, družbena gibanja in organizacije avtohtonih ljudstev, ki smo podpisali to pismo med njimi tudi Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, pozivamo k hitremu priznanju človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja z dodatnim protokolom k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta zahteva odraža temeljno prednostno nalogo za otroke, mladino in številne druge volilne enote po vsej celini, podpira pa jo široka koalicija organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic, varstva okolja, enakosti spolov, socialne vključenosti, pa tudi sindikatov in verskih organizacij.
Škodljive vplive trojne planetarne krize podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti lahko občutijo vsi ljudje, ki živijo v državah članicah Sveta Evrope. Po vsej celini vsako leto zaradi onesnaženosti zraka prezgodaj umre več kot 300.000 ljudi. Pospešena podnebna kriza povzroča vročinske valove brez primere, dolgotrajne suše, ponavljajoče se poplave, dvigovanje morske gladine in katastrofalne požare, ki pustošijo po skupnostih in ekosistemih. Od Sredozemskega morja do polarnega kroga propadajo celotni ekosistemi, skupnosti pa trpijo zaradi posledic nepopravljive izgube biotske raznovrstnosti, kar vpliva na oskrbo z varno pitno vodo, prispeva k slabi kakovosti zraka, ogroža prehransko varnost, zmanjšuje odpornost skupnosti in izniči kulturne prakse. Posledično mlajše generacije zdaj odraščajo z novimi oblikami tesnobe. Te krize zaostrujejo obstoječe neenakosti in najresneje vplivajo na človekove pravice tistih, ki so že v marginaliziranih razmerah.
V dvainštiridesetih od šestinštiridesetih držav članic Sveta Evrope je pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja že zaščitena z nacionalnimi ustavami, zakonodajo, sodnimi odločbami ali ker so te države pogodbenice Aarhuške konvencije. Zaradi obsega škode za ljudi, ki živijo v Evropi, in pomena enotnega pristopa pri razlagi in izvajanju pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja je nujno, da Svet Evrope nujno sprejme odločne ukrepe za sprejetje zavezujočega pravnega okvira, ki priznava in varuje pravico do čistosti. zdravo in trajnostno okolje.
Sprejetje dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah bi zagotovilo najmočnejši in najvplivnejši odziv na okoljsko krizo, ki temelji na človekovih pravicah, zapolnilo vrzel v varstvu človekovih pravic, vodilo k razjasnitvi potrebnih politik in spodbujanju odgovornosti, ki je bistvena za zaščito sedanjih in prihodnjih generacij. Okrepila in utrdila bi pravno varstvo pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja po vsej Evropi ter dodatno zagotovila uživanje vseh človekovih pravic. Prav tako bi vlade na celini opremil z dodatnimi pravnimi normami za obrambo svojih politik pred posegi in zlorabami sodnih postopkov korporativnih akterjev.
Pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja priznavajo mednarodni in regionalni organi. Svet OZN za človekove pravice je to pravico priznal z: a resolucija oktobra 2021in Temu je julija 2022 sledila tudi Generalna skupščina OZN. Pomembno je, da je vsaka posamezna država članica Sveta Evrope glasovala za resolucijo Generalne skupščine ZN. Na vrhu Sveta Evrope v Reykjaviku so se vsi voditelji držav in vlad šestinštiridesetih članic Sveta zavezali, da bodo “okrepili svoje delo v Svetu Evrope na področju vidikov človekovih pravic v okolju na podlagi političnega priznanja pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekove pravice”. Ta človekova pravica je priznana v glavnih pogodbah o človekovih pravicah v drugih regijah, predvsem v Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter v dodatnem protokolu k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah iz leta 1988.
Glede na vse večje regionalno in globalno priznavanje pravice smo prepričani, da bi dodatni protokol okrepil obstoječe obveznosti spoštovanja, varovanja in uresničevanja človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Protokol bi bil tudi navdih za nadaljnje in naprednejše zakonodajne in politične standarde. To bi spodbudilo tiste države članice Sveta Evrope, ki še niso pravno priznale pravice, da potrdijo njeno priznanje, s spodbujanjem pravične, deljene odgovornosti med državami pri varovanju zdravega okolja.
Trojna planetarna kriza in vse večji vpliv degradacije okolja na človekove pravice sta privedla do povečanja števila s tem povezanih primerov na Evropskem sodišču za človekove pravice, ta trend pa naj bi se po pričakovanjih nadaljeval. Čeprav je Sodišče že potrdilo obveznosti držav, da zaščitijo obstoječe človekove pravice, kot sta pravica do življenja (člen 2) ter pravica do zasebnega in družinskega življenja (člen 8), pred nevarnostmi za okolje, s čimer bi se oblikovala vse večja okoljska sodna praksa na področju človekovih pravic, bi dodatni protokol utrdil sodno prakso Sodišča in jo naredil bolj usklajeno, prispevanje k večji pravni varnosti.
Izrecna zaščita pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah bi razjasnila pozitivne obveznosti držav, da sprejmejo zaščitne ukrepe in politike. To bi prispevalo k preprečevanju kršitev človekovih pravic, ki vplivajo na uživanje drugih pravic, kot so pravice iz konvencije, vključno s pravico do življenja, zasebnega in družinskega življenja ter prepovedjo krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, temveč tudi druge pravice, kot so zdravje, hrana, voda in kultura. Varstvo te pravice je zlasti ključno za tiste, ki se soočajo z največjim tveganjem okoljske škode, kot so otroci, mladi, ženske, domorodna ljudstva, narodne manjšine, posamezniki, ki živijo v revščini, invalidi, starejši, begunci in migranti, razseljene osebe in druge nesorazmerno prizadete skupine.
Priznavanje te splošne pravice bi dopolnilo in okrepilo obstoječi pravni okvir ter potrdilo temeljni pomen čistega, zdravega in trajnostnega okolja za vse vidike človekovega dostojanstva, enakosti in svobode. V skladu s subsidiarno naravo sistema varstva Konvencije bi to Sodišču omogočilo, da ohrani sedanjo usmeritev okoljske sodne prakse, hkrati pa bi zagotovilo dodatno pravno podlago v zadevah, ki vključujejo države, ki ratificirajo Dodatni protokol.
V skladu s pravno zavezujočim protokolom bi varstvo pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja poslalo močno sporočilo na nacionalni in mednarodni ravni, ki bi pokazalo in ponovno potrdilo zavezanost držav članic reševanju trojne krize planeta. Prav tako bi poslal jasno sporočilo solidarnosti zagovornikom okolja in človekovih pravic, ki trenutno plačujejo veliko ceno za svoje zagovarjanje.
Glede na krize brez primere je zdaj čas, da Svet Evrope izpolni in ponovno potrdi svoj mandat spodbujanja demokracije, pravne države in človekovih pravic v vseh državah članicah s priznavanjem in varovanjem pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja s sprejetjem protokola k Evropski
konvenciji o človekovih pravicah.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.