Poročilo ugotavlja, da ostaja veliko vprašanj glede tehnologije za reševanje taljenja ledenika in dviga morske gladine

Skupina znanstvenikov je izdala pomembno poročilo o ledeniškem geoinženiringu – nastajajočem področju, ki proučuje, ali bi lahko tehnologija ustavila taljenje ledenikov in ledenih plošč, ko podnebne spremembe napredujejo.

Bela knjiga predstavlja prva javna prizadevanja glaciologov za oceno možnih tehnoloških posegov, ki bi lahko pomagali obravnavati katastrofalne scenarije dviga morske gladine.

Čeprav ne podpira nobenih posebnih posegov, poziva k “veliki pobudi” v naslednjih desetletjih za raziskavo, katere intervencije bi se lahko in morale uporabiti, če sploh.

“Vsi, ki ste znanstveniki, upamo, da nam ne bo treba opraviti te raziskave,” je dejal Douglas MacAyeal, profesor geofizikalnih znanosti na Univerzi v Chicagu, ki preučuje ledenike skoraj 50 let in je soavtor pri beli papir. “Vendar pa tudi vemo, da če o tem ne bomo razmišljali, bomo morda zamudili priložnost, da bi pomagali svetu v prihodnosti.”

Prispevek je rezultat dveh nedavnih konferenc na Univerzi v Chicagu in Univerzi Stanford o geoinženiringu – katalizira in spodbuja ga novoustanovljena pobuda Climate Systems Engineering na UChicagu, ki si prizadeva razumeti koristi, tveganja in upravljanje tehnologij, ki lahko zmanjšajo vplivi akumuliranih toplogrednih plinov.

Prelomne točke

Znanstveniki so dokumentirali velike spremembe v vseh večjih ledeniških sistemih po vsem svetu. Ko se bodo podnebne spremembe nadaljevale, bodo te ogromne ledene plošče sproščale vedno več vode, kar bo povzročilo dvig svetovne morske gladine – oceani so se od poznih 19. stoletja dvignili že za 20 do 23 cm.

Večina ledu, ki bi vplival na globalno gladino morja, je skoncentrirana na nekaj območjih na Arktiki in Antarktiki. To je spodbudilo špekulacije, ali bi bilo mogoče to taljenje upočasniti ali ustaviti, na primer z namestitvijo sten okoli ledenih plošč, da bi jih izolirali pred segrevanjem oceanske vode.

Toda vsak takšen poseg bi lahko imel velike posledice, ki segajo od velikih stroškov za majhen učinek do velikih motenj v arktičnih ekosistemih in preživetju – in obstaja veliko vprašanj, na katere je treba odgovoriti, preden se lahko lotimo kakršnega koli takega prizadevanja.

“Trajalo bo od 15 do 30 let, da bomo razumeli dovolj, da bomo priporočili ali izključili katerega koli od teh posegov,” je dejal soavtor John Moore, profesor v Arktičnem centru na Univerzi na Laponskem.

»Naš argument je, da bi morali začeti financirati to raziskavo zdaj, da ne bi sprejemali paničnih odločitev, ko nam voda že pljuska po gležnjih,« je dejal MacAyeal.

Poročilo tudi jasno navaja, da je prva naloga prenehanje izpuščanja ogljika v ozračje. “Nikoli ne moremo dovolj pogosto reči, da je to prva prednostna naloga,” je dejal Moore.

Možno pa je tudi, da imajo ledene plošče prelomno točko za zrušitev – in da smo jo že prešli.

“Ljudje smo že sprostili toliko ogljikovega dioksida, da smo priča globokim spremembam v vsakem ledeniškem sistemu po vsem svetu,” je dejal MacAyeal. »Mnogi od teh bodo verjetno imeli prelomno točko, ko bi se sistem še vedno sesul, tudi če bi jutri prenehali izpuščati ves ogljik po vsem svetu. In zdaj ne moremo reči, da teh točk še nismo prestopili.”

Vrste posegov

Dve konferenci, ena je potekala na Univerzi v Chicagu oktobra lani in druga na Univerzi Stanford decembra, sta združili na desetine glaciologov, inženirjev in sorodnih disciplin.

Udeleženci so povzeli naše trenutno znanje o znanosti o ledenikih in razpravljali o dveh glavnih kategorijah posegov v ledenike, ki so bili predlagani do danes.

Prvo kategorijo sestavljajo nekakšne berme ali “zavese” na osnovi vlaken, privezane na morsko dno okoli vznožja ledenih polic, ki bi preprečile, da bi jih topla voda spodkopala. (Največja grožnja ledenim ploščam je pravzaprav toplejša oceanska voda in ne višja temperatura zraka.)

“Iz predhodnih študij je lahko dejanski zahtevani inženiring manjši, kot si mislite,” je dejal MacAyeal. “Na primer, ledenik Thwaites na Antarktiki bi morda potreboval le 50 milj mrež in zaves na morskem dnu, da bi kaj spremenil.”

Druga pomembna kategorija posegov je poskus upočasnitve toka potokov, ki odnašajo talino z ledenih plošč. Ko se ledena plošča tali, nastanejo potoki, ki to talilno vodo odnesejo v morje; hipoteza je, da bi zmanjšanje količine te vode povzročilo zamrznitev ledenega toka in zaustavitev taljenja. Eden od načinov za zmanjšanje pretoka je lahko vrtanje lukenj do dna ledenika – da bodisi odvedemo vodo izpod ledu, preden prizadene ledenik, ali pa poskusimo umetno zamrzniti dno ledenika.

Toda prednosti in slabosti obeh pristopov ostajajo nejasne, pravijo znanstveniki. Možno je, da bi morske stene preprosto preusmerile toplo vodo na bližnje ledene police; namestitev bi tudi motila lokalno morsko življenje in življenja ljudi, ki živijo v bližini. Medtem bi lahko bil pristop vrtanja manj škodljiv za ekosisteme, vendar morda tudi ne bi bil zelo učinkovit in bi v težkih pogojih zahteval veliko inženiringa.

Poročilo tudi poudarja, da bi morale biti kakršne koli takšne intervencije izvedene s prispevki držav po vsem svetu, ne le najbogatejših. Poziva k “močnemu sodelovanju sociologov, humanistov, ekologov, voditeljev skupnosti, znanstvenih in inženirskih upravnih organov, mednarodnih pogodbenih organizacij in drugih ustreznih deležnikov pri vodenju raziskave.”

Zlasti bo preizkušanje teh pristopov najverjetneje opravljeno na Arktiki, ki je veliko lažje dostopna kot Antarktika. Toda na tisoče ljudi živi na Arktiki in je odvisnih od nje, vključno s številnimi domorodnimi ljudstvi. “Nujno je, da se kateri koli od teh posegov izvaja v skladu s temi glasovi,” je dejal Moore. 

“Življiva razprava”

Poročilo opredeljuje glavna področja raziskav za prihodnost, vključno z ugotavljanjem, kateri naravni procesi bi lahko omejili propadanje ledene plošče in človeške posege, ki bi lahko okrepili te procese; in kakšno bi lahko bilo okno priložnosti za izvajanje posegov.

Skupina je pozvala k veliki pobudi, ki bi vodila “živahno razpravo” o etični, socialni pravičnosti in upravljanju ledeniških posegov, priporočila področja takojšnjih raziskovalnih potreb ter vključila lokalne in mednarodne zainteresirane strani.

Prihodnjim generacijam želijo dati čim več glaciološkega znanja, če ga potrebujejo.

Celotna bela knjiga je na voljo na spletu .

VIR: Univerza v Chicagu

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST