Krajani Dragarske doline, Lazca, Podplanine, Starega in Novega Kota smo soočeni z resno namero Lesne zadruge Loški Potok in Dravskih elektrarn, da na našem Pargu, ki je zeleno srce Dragarske doline in okolice, postavijo 7 gigantskih vetrnih elektrarn, ki bodo uničujoče posegle ne le v naravo in obstoj Parga, ampak usodno tudi v življenje vseh, ki živimo pod njim.

ZAKAJ SMO PROTI VETRNIM ELEKTRARNAM NA PARGU ?

1. Vetrne elektrarne obratujejo dan in noč, vse dni v letu, ko je moč vetra zadostna in pri tem ves čas proizvajajo zdravju nevaren nizkofrekvenčni zvok in infrazvok, ki ga človeško uho ne sliši, občuti pa ga telo v obliki nenehnega tresenja notranjih organov, kar povzroča nepredstavljivo in nepopravljivo škodo zdravju odraslih ljudi in otrok. Pri ljudeh povzroča motnje spanja, glavobole, kronično utrujenost in nespečnosti, obolenja srca, bolečine v ušesih, vratu in hrbtenici, pritisk v ušesih in očeh, težko dihanje, sopenje, razdraženost, živčnosti, prestrašenost, depresijo, neodločnost, napade panike, težave s koncentracijo in spominom.
2. Primeri v svetu in predvsem na severu Evrope dokazujejo, da vetrne elektrarne s postavitvijo in delovanjem poleg zdravja uničujejo tudi njihovo življenjsko okolje. Ljudje, ki živijo na razdalji manjši od 800 metrov od vetrnic, so se zaradi tega prisiljeni izseliti in zapustiti svoje domačije. Njihove zapuščene domačije in nepremičnine v bližini vetrnih elektrarn postanejo ničvredne in jih ni mogoče prodati. PARG je oddaljen od vasi Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava v povprečju manj kot 600 metrov, čeprav je v EU priporočilo, da je najmanjša zračna razdalja med vetrnico in naselji med 800 in 1200 metri. V Kanadi mora biti vetrna elektrarna od bivališč oddaljena najmanj 2 kilometra.
3. Investitorji pred izdajo gradbenih dovoljenj ljudem lažejo in obljubljajo cenejšo elektriko in vlaganje dobičkov nazaj v lokalno okolje. Cena električne energije se za razliko od trenutne situacije, ko imamo ceno omejeno, oblikuje prosto na trgu. Trditve, da bo od vetrnih elektrarn imela koristi lokalna skupnost pa je popolna laž. To dokazuje primer načrta

delitve dobička za vetrnico, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v Malem Logu, kjer naj bi Lesni zadrugi Loški Potok pripadalo 7 odstotkov od morebitnega dobička, Občini Loški potok pa le 3 odstotke. V primeru izgube pa bo tako, kot je sedaj v primeru pošte v Loškem potoku, izgubo Lesni zadrugi Loški Potok pokrila Občina Loški Potok.

• Izgradnja vetrnih elektrarn za vedno in nepovratno uniči zdravo življenjsko okolje prebivalcev in neokrnjeno naravo. To je največji zaklad Dragarske doline in njene širše okolice, ki leži v varovanem območju Nature 2000. Na PARGU je predvidena izgradnja 7 (sedmih) vetrnic z močjo večjo od 10 megavatov. To pomeni, da bo steber vetrne elektrarne visok med 200 in 250 metri, premer elise pa od 80 do 100 metrov. Temelj za postavitev takšne vetrne elektrarne zahteva izkop gradbene jame globoke med 20 in 30 metrov.
• Postavitev vetrnih elektrarn uničuje življenjski prostor in bivališča številnim živalskim vrstam, med katere sodijo tako ogrožene in zaščitene vrste, ki jih ščiti država Slovenija, kot tudi mnoge druge živalske vrste, še zlasti tiste, ki so za kmetijstvo ključnega pomena, saj se prehranjujejo s škodljivci in insekti (netopirji, ptice) in predstavljajo naravno zaščito pred njimi.
• Vetrne elektrarne se ne smejo graditi na vodovarstvenem območju. Ker za svoje delovanje, hlajenje in mazanje potrebuje vsaka približno 370 litrov sintetičnega olja, bi izlitje ob nezgodi pomenilo ekološko katastrofo in povzročilo nepopravljive posledice za tla in gozdno področje. Posebno nevarnost predstavlja tudi pregretje in samovžig vetrne elektrarne, kar povzroči požare in hitro širjenje v okolje ter povzročitve nepredstavljive škode za okolje.
• Elise (kraki) vetrnih elektrarn med vrtenjem prekinjajo svetlobni tok. Ob sončnem vzhodu in zahodu so kraji izza vetrnih elektrarn deležni migotanju svetlobe (senčno migotanje), kar pri ljudeh povzroča dezorientacijo, glavobole in migreno.
• Vetrne elektrarne, kot visoki objekti, morajo biti osvetljene tudi ponoči in vse dni v letu. Nočna osvetlitev pomeni dodatno motnjo in svetlobno onesnaževanje nočnega neba in je izjemno moteč element za prebivalstvo.

KAKŠEN JE RESNIČNI NAMEN GRADNJE VETRNIH ELEKTRARN NA PARGU?

Idejo za ustanovitev Lesne zadruge Loški potok je bivšemu županu Ivanu Benčini predstavil Tomaž Zver. Ta je solastnik več zadrug, ki so ustanovljene z namenom črpanja davkoplačevalskega denarja in je s to idejo zasvojil tudi Ivana Benčino. Lesna zadruga Loški Potok je zadruga zaprtega tipa in v njo se je nemogoče včlaniti. Imena članov so strogo varovana skrivnost in ti ljudje so edini, ki si od izgradnje vetrnic na PARGU obetajo zaslužek, saj je vsak od njih vplačal članski prispevek v višini 2 tisoč evrov.

Vsi ostali prebivalci Dragarske doline in okolice od vetrnic NE BOMO IMELI

POPOLNOMA NIČ, razen UNIČENE NARAVE IN NAŠEGA DRAGOCENEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA ter vseh zgoraj naštetih negativnih posledic za nas, naše zdravje in premoženje.

ZATO IZRECIMO ODLOČEN NE VETRNIM ELEKTRARNAM NA PARGU!

O naši usodi odločamo MI in naj bo naš odločen NE postavitvi vetrnih elektrarn na PARGU to, na kar bi bili na nas ponosni naši predniki in bodo na nas ponosni naši otroci, vnuki in vse bodoče generacije, ki se bodo odločile živeti v tej neprecenljivi naravni oazi pod našim dragocenim Pargom!

Draga, JULIJ 2024

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST