Luka Svetina – DOMOVINA

Trasa kanala C0 – Foto AAG

Potem, ko smo na našem mediju razkrili ugotovitveni zapisnik upravne inšpekcije iz 27. maja letos, ki je pri nadzoru na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ugotovila več nepravilnosti v zvezi z izdajo sklepa in odločbe, ki ju je konec decembra lani izdala državna sekretarka Tina Seršen in se nanašata na usodo spornega kanalizacijskega kanala C0, drugega največjega infrastrukturnega projekta v državi, je Seršenovo k odstopu pozvala poslanka SDS Anja Bah Žibert, sicer tudi vodja parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju nepravilnosti v zvezi z gradnjo kanalizacije.

Na ministrstvu so se na poziv odzvali z besedami, da gre za „esdesovski linč“ sekretarke, medije pa so nas okrcali, da smo se lotili Seršenove osebno, da zavajamo z našimi trditvami, da je ravnala nezakonito, češ da inšpektorica sploh ni sprejela nobenih konkretnih zaključkov, vezanih na sklep oz. odločbo Seršenove in da mediji sploh nimamo pravega, končnega zapisnika (izdan je bil 14. junija). Danes razkrivamo, da v resnici zavajajo na ministrstvu, tudi s svojimi trditvami, da je ena pritožba zoper sklep ministrstva iz decembra na sodišču že padla, s čimer poskušajo opravičiti ravnanje državne sekretarke in ob tem oprati objektivne odgovornosti tudi pristojnega ministra Bojana Kumra.

A pojdimo lepo po vrsti. Poročali smo, da je Tina Seršen lani decembra izdala dve odločbi. Najbolj je odmevala odločba iz 29. decembra, ko je odločila, da kanal C0 na odseku, kjer so v zemljo položene tudi betonske kinete, ne potrebuje predhodne študije presoje vplivov na okolje. Da je to potrebno, je Ministrstvo za okolje odločilo leta 2020 v času ministra Andreja Vizjaka. Ta je namreč pristojnosti za odločanje o tovrstnih zadevah prenesel z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pod okrilje ministrstva. A zaradi te odločitve je ministrstvo na Upravnem sodišču tožil Zoran Janković. Ljubljanski župan je odločbo izpodbijal z argumenti, da je v letih 2015 in 2016, ko je MOL po koščkih pridobival gradbena dovoljenja za posamezna zemljišča na trasi kanala, ARSO že odločil, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Lastniki zemljišč so na Vrhovnem sodišču leta 2021 uspeli doseči, da se jim prizna pravica stranske udeležbe v postopku, zato zdaj ta dva sklepa ARSO izpodbijajo – in zato nista pravnomočna.

Jankovičeva tožba

Upravno sodišče je sicer Jankovićevi tožbi ugodilo iz procesnih razlogov, rekoč, da ministrstvo leta 2020 ni zadostno argumentiralo, zakaj kanal potrebuje takšno študijo. Ministrstvo je tako odločalo ponovno in spremenilo svojo odločitev; Seršenova se je podpisala pod odločbo, da kanal s kineto ne potrebuje več presoje vplivov na okolje, saj da je bilo o tem pravnomočno že odločeno v letih 2015 in 2016 – torej, da študija ni potrebna. Njena odločitev je pravno sporna iz dveh razlogov; sklepa iz let 2015 in 2016 nista pravnomočna, saj ju lastniki zemljišč na sodiščih izpodbijajo in še niso izčrpali pravnih varstev. Sklepa ARSO iz leta 2015 in 2016 sta se tudi navezovala zgolj na kanal, ne pa tudi na kineto, katero so se ljubljanski mestni veljaki po kritikah, da je pitna voda na naravovarstvenem območju ogrožena, odločili dodati mnogo let kasneje. Ker je šlo za nov, obsežnejši gradbeni projekt, je ministrstvo leta 2020 za del, kjer bodo v zemlji tudi betonski sarkofagi, zahtevalo presojo vplivov na okolje. Prav zato Seršenova odločbe iz leta 2020 ne bi smela spremeniti z argumentom, da je o isti zadevi ARSO že odločil v letih 2015 in 2016. Ne gre več namreč za isti projekt.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, zdaj pod kontrolo vladajoče Svobode, je poskušalo s pravno mahinacijo izigrati nasprotno stran. Tina Seršen je samo dva dni pred svojo zloglasno odločitvijo, da ni potrebna presoja vplivov na okolje za kanalizacijo, ki bo tekla čez vodovarstvenik Kleče, kjer je zbiralnik pitne vode za več kot 300 tisoč ljudi, izdala še sklep, s katerim je zavrgla zahtevo lastnice zemljišča za stransko udeležbo v postopku odločanja o okoljskih dovoljenjih. Gre za nepravilno in nezakonito odločitev, je prepričan odvetnik lastnice, Klemen Golob, saj je Vrhovno sodišče že vzpostavilo sodno prakso, da so lastniki zemljišč, čez katere bo tekla kanalizacijska cev, lahko stranski udeleženci v postopku, ko se odloča o študiji presoje vplivov na okolje. Ravno zaradi tega sklepa ARSO iz leta 2015 in 2016 nista pravnomočna, ker lastniki zdaj te odločitve lahko izpodbijajo. A na ministrstvu so dobro vedeli, da sodni postopki trajajo; ker je Tina Seršen 27.12.2023 zavrnila zahtevo za stransko udeležbo v postopku, lastnica zemljišča ni mogla izpodbijati glavne odločbe iz 29.12.2023 glede presoje vplivov na okolje. Lastnica parcele mora namreč na Upravnem sodišču namreč najprej doseči odpravo sklepa iz 27.12., šele potem bi se lahko pritožila na sklep iz 29.12. Tina Seršen in sodelavci na ministrstvu so dobro vedeli, da bi v vmesnem času, ko bi tekel pravni postopek v prvi zadevi, odločba iz 29.12. postala pravnomočna – in Zoran Janković bi lahko že januarja letos nadaljeval z gradnjo kanalizacije.

 

AS v rokavu

A so imeli nasprotniki „drekovoda“, kot se je med nasprotniki prijel vzdevek tega 110 milijonov evrov težkega projekta, še enega asa v rokavu, na katerega na ministrstvu in MOL niso računali; odvetnik Klemen Golob, ki je tudi zakoniti zastopnik nevladne okoljevarstvene organizacije Alpe-Adria-Green, je tožbo proti odločitvi Seršenove iz 29. 12. 2023 vložil v imenu nevladne organizacije. Slednja kot takšna izkazuje pravni interes, zato bo Upravno sodišče tožbo vzelo v obravnavo. Odločba Seršenove torej ni pravnomočna, in Janković kljub dejstvu, da mu je šla Golobova vlada na roko, ne more graditi naprej.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, zdaj pod kontrolo vladajoče Svobode, je poskušalo s pravno mahinacijo izigrati nasprotno stran. Tina Seršen je samo dva dni pred svojo zloglasno odločitvijo, da ni potrebna presoja vpliv na okolje za kanalizacijo, ki bo tekla čez vodovarstvenih Kleče, kjer je zbiralnik pitne vode za več kot 300 tisoč ljudi, zavrgla zahtevo lastnice zemljišča za stransko udeležbo v postopku odločanja o okoljskih dovoljenjih.

Zakaj je nujno za ohranitev pitne vode, da zadnja „škodljiva odločba“ ministrstva pade, nam je razložil Tomaž Ogrin, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan in član nevladne organizacije Alpe-Adria-Green. „Presoja vplivov na okolje je bistven del kanala C0, že dolgo časa. Tina Seršen je v odločbi zapisala, da študija ni potrebna, da se ne izvede, zato je edini način, da smo šli v tožbo, da dosežemo, da se ta študija izvede. Presoja vplivov na okolje je nujna v luči novejših odkritij, da naša čista pitna voda za Ljubljano ni samo posledica peščenega filtra, ampak obstaja tudi biološki filter. To je na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo povedal doc. dr. Cene Fišer iz Biotehnične fakultete. Ugotovili so namreč, da bi ta biološki filter s prekopavanjem vodovarstvenega območja uničili. Del so ga že uničili, tam, kjer je prekopano. Ta filter pa nastaja 100 let. Če ga uničimo, bomo izgubili pitno vodo,“ razlaga Tomaž Ogrin. Alpe-Adria-Green sicer odločbo Tine Seršen spodkopava tudi iz procesnih razlogov. Trdijo, da Tina Seršen ni imela pooblastila za vodenje in odločanje v tem postopku, kot tudi ni izpolnjevala strokovnih pogojev za vodenje in odločanje. Da je to ugotovila tudi upravna inšpektorica Tea Melart, smo na našem mediju poročali. Kljub temu je včeraj ministrstvo na svoji spletni strani v sporočilu za javnost naše poročanje označilo kot lažne navedbe in zavajanja.

Zavajanje na ministrstvu

Na Ministrstvu vztrajajo, da je imela državna sekretarka vsa potrebna pooblastila za podpis odločbe in so sprožili upravni spor zoper zapisnik inšpektorice za javni sektor. Trdijo celo, da upravna inšpektorica ni ugotovila kršitev, ki bi vodile v izrek kakršnegakoli ukrepa zoper ministrstvo. »Še več, upravna inšpektorica je v konkretni zadevi dne 18. julija 2024 že izdala zaključni zapisnik, s katerim je ta inšpekcijski postopek v celoti zaključila brez izreka kakršnegakoli ukrepa zoper ministrstvo,« so zapisali. Trdijo, da smo zmotno navajali, da je upravna inšpektorica ugotovila nezakonitost odločitve ministrstva. »Glede na navedeno dodajamo, da sta bili zoper odločbo sprožena dva upravna spora, pri čemer je treba poudariti, da je eno tožbo, ki jo je zoper navedeno odločbo sprožila solastnica zemljišča, kjer poteka trasa t. i. kanala C0, Upravno sodišče v konkretni zadevi že zavrglo.«

Presoja vplivov na okolje je nujna v luči novejših odkritij, da naša čista pitna voda za Ljubljano ni samo posledica peščenega filtra, ampak ostaja tudi biološki filter. To je na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo povedal doc. dr. Cene Fišer iz Biotehnične fakultete. Ugotovili so namreč, da bi ta biološki filter s prekopavanjem vodovarstvenega območja uničili. Del so ga že uničili, tam, kjer je prekopano. Ta filter pa nastaja 100 let.

A naš medij je črno na belem objavil citate iz uradnega ugotovitvenega zapisnika inšpektorice, kjer je slednja navajala ugotovljene nepravilnosti. V zvezi s Tino Seršen je med drugim zapisala, »da iz vsebine pooblastila ne izhaja, da bi bila državna sekretarka pooblaščena za podpisovanje upravnih aktov namesto odsotnega predstojnika (ministra Kumra). Glede na pomen uradne osebe po ZUP (Zakon o upravnem postopku) bi moralo biti v pooblastilu izrecno navedeno, da je državna sekretarka pooblaščena za odločanje v posameznih ali v vseh vrstah upravnih zadev«. Nadalje inšpektorica ugotavlja: »Ker pooblastilo tega ne vsebuje, je treba šteti, da državna sekretarka ni bila upravičena izdati sklepa z dne 27. 12. 2023 in odločbe z dne 29. 12. 2023, oziroma da pri njuni izdaji ni mogla nastopati v funkciji uradne osebe organa«.

 

Nezakonitosti – črno na belem

V oklepaju odločbe inšpektorica tudi navaja, za kršitev katerega člena zakona gre: kršitev 2. odstavka 5. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 28. člena ZUP. Inšpektorica tudi dodaja, da Seršenova ne izpolnjuje strokovnih pogojev (pogoja izobrazbe in strokovnega izpita). V odločbi torej inšpektorica jasno zapiše, kateri del zakona se je na ministrstvu kršil. Če torej Tina Seršen ni delovala v skladu z določbami iz zakona (ZUP), torej ni delovala po tem zakonu, lahko enostavno zaključimo, da je lahko delovala le nezakonito. Prav tako pa ministrstvo zavaja s trditvami, da inšpekcija ni izrekla nobenega ukrepa. Dejstvo je, da inšpekcija za javni sektor nima pristojnosti odpraviti teh dveh odločitev Seršenove, saj to lahko stori le Upravno sodišče RS, za katerega na Alpe-Adria-Green verjamejo, da bo v njihovi tožbi to tudi storilo. Inšpektorica sicer je naložila ministrstvu konkretne ukrepe: Bojan Kumer mora zagotoviti, da bodo pooblastila uradnim oseba za odločanje v upravnih zadevah odslej izdana ob upoštevanju zakonodaje, torej 28. in 31. člena ZUP. Da zagotovi, da bodo na upravnih aktih podpisane tudi uradne osebe, ki pri organu vodijo postopke. In da o sprejetih ukrepih za odpravo nepravilnosti pisno obvesti inšpektorat za javni sektor najpozneje do 14. junija letos. Če so to na ministrstvu storili, še preverjamo.

Prikriva in taji se, kdo je v resnici vodil postopek in odločal. V imenu svojih strank tako sploh ne morem podati zahteve za izločitev uradne osebe, ker sploh ne vem, kdo je v resnici vodil postopek in v njem odločal. To je samo en primer.

Čeprav torej ugotovitve inšpektorice nimajo neposrednega vpliva na odločbi, ki jih je izdala Seršenova, pa so njene ugotovitve močan argument v tožbi organizacije Alpe-Adria-Green proti odločbi, da ni potrebno izdelati presoje vplivov na okolje. Klemen Golob, njihov odvetnik, sicer znova opozarja, da je še hujša kršitev, ki si jo je privoščila sekretarka Seršenova, ta, da se zdaj javno brani, da se je zgolj podpisala pod odločbo, ki so ga v resnici pripravile tretje uradnice, a njihova imena skrivajo v strahu pred „medijskim linčom“. »Prikriva in taji se, kdo je v resnici vodil postopek in odločal. V imenu svojih strank tako sploh ne morem podati zahteve za izločitev uradne osebe, ker sploh ne vem, kdo je v resnici vodil postopek in v njem odločal. To je samo en primer,« razlaga Golob, ki pojasnil tudi, zakaj MOPE trdi, da je ena pritožba zoper odločbo Seršenove na sodišču že padla.

MOPE danes zavaja, da inšpekcija ni ugotovila kršitev pri spornem sklepu Tine Seršen (pišem članek). Sklep Seršenove tudi ni pravnomočen, saj AlpeAdriaGreen toži. Zakaj mora v luči novih znanstvenih odkritij sklep pasti, pa pojasni raziskovalec z Inštituta J. Stefan, Tomaž Ogrin. pic.twitter.com/n4LITSjUXX

— Luka Svetina (@LukaSvetina) July 31, 2024

»Preventivno smo v imenu lastnice zemljišča vložili tudi pritožbo na odločbo Seršenove z dne 29.12.2023, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ker pa je Seršenova dva dni prej izdala neupravičen in nezakonit sklep, da moja klientka nima pravnega interesa biti stranka v postopku, je sodišče našo pritožbo pravilno zavrnilo.« To pa seveda ne spremeni dejstva, da lastnica zemljišča še vedno izpodbija originalni sklep iz 27.12.2023, da ne more biti stranka v postopku. Če ji bo sodišče prikimalo, kar bi se v skladu s sodno prakso moralo zgoditi, bo lahko izpodbijala tudi sklep Sršenove glede „presoje vplivov na okolje“. To pa že zdaj počne Alpe-Adria-Green, ki kot nevladna organizacija izkazuje neposredni pravni interes. Zato ministrstvo zavaja tudi s svojimi „sodnimi zmagami“.

VIR: DOMOVINA

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST