V zakonskem roku je Alpe Adria Green, medmarodno društvo za varstvo okolja in narave podal pripombe na Novelo Gradbenega Zakona

Pripombe AAG na gradbeni zakon:

1. Gradbeni zakon je potrebno bolj temeljito prenoviti v nekaterih drugih delih, in sicer:

• Do sedaj veljavni “tehnični pregled” in “gradbeno dovoljenje”  je treba uskladiti s konceptom – sistemom – zagotavljanja kakovosti po ISO 9001, z uvedbo obveznega programa zagotavljanja kakovosti. Program zagotavljanja kakovosti mora biti po GZ obvezni sestavni del projekta za GD, ki se mora sklicevati na tehnične popise del in (tehnične) standarde, katerih uporaba bi postala z GD obvezna, skladno z zakonom o standardizaciji.
• Tehnični pregled bo b GZ treba nadomestiti s COMMISSIONING, ki ga ne izvajajo projektanti in izvajalci sami, ampak ga izvedejo neodvisni akreditirani certifikatorji.
• Certificiranje se mora začeti že v fazi projekta, na katerega naj bi bilo izdano GD, in sicer na podlagi revizije s stani akreditiranih interesno neodvisnih revidentov.
•  Gradbeni zakon je treba razdeliti zaradi preglednosti na dva zakona. Gradbeni zakon sedaj ureja gradbene zadeve in arhitekturne zadeve za bivalne zgradbe. Gradbeni zakon je treba zato razdeliti na gradbeni zakon in na arhitekturni zakon. Veliko gradenj je s področja gospodarske infrastrukture, ki ne zadevajo arhitekture.    
•  Pripombe na ključne predlagane spremembe Gradbenega zakona, kot so objavljene v gov.si:

• pri izdaji gradbenih dovoljenj učinkoviteje urediti način pridobivanje mnenj mnenje-dajalcev (obvezna javna dostopnost podatkov, ki so podlaga za izdajo mnenj, poenotenje rokov za podajo mnenj na 30 dni, možnost podaje mnenja na zapisnik na upravni enoti, tiha privolitev mnenje-dajalca z molkom);
  • Dostopnost podatkov, ki so podlaga za izdajo mnenj, je odvisna od tega, ali mnenja temeljijo na lastni, subjektivni presoji  mnenje-dajalca, ali pa imajo podlago v strateških in izvedbenih planih in v razvojnih programih na področju, kjer mnenje-dajalci delujejo. Ključni strateški prostorski plani po Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) (PISRS) ne obstajajo, zlasti manjkajo regionalni prostorski plani po regijah, nepopolni pa so tudi strateški OPN.  Regionalni razvojni programi obstajajo po Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) (PISRS) obstajajo, vendar so brez navezave na prostorske možnosti, kot zakon zahteva. 
    Mnenje-dajalci bi svoja mnenja mogli oblikovati le na podlagi njihovih javno sprejetih razvojnih programih z njihovo jasno umestitvijo tudi v regionalne prostorske programe. Oboje je treba urediti v enem postopku, ne v dveh mimobežnih. 
  • Vlada s postopki umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor po postopku DPN in s sprejemom Uredbe o DPN grobo in vsebinsko krši določila  hierarhiji prostorskih aktov, kot jo določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3),  po kateri imajo prednost strateški prostorski akti pred izvedbenimi.  Regionalni prostorski plan je strateški,  DPN pa je izvedbeni akt. Umeščanje objektov v prostor po DPN je dopustno šele, ko je v regiji sprejet regionalni prostorski plan, usklajen z regionalnim razvojnim programom.  
  • Poskus zakonodajalca, da bi po bližnjici na nedoločeni podlagi mnenje-dajalci dajali mnenja o skladnosti projekta – s čim???- ni skladno z   Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in zlasti tudi ne z direktivami, ki jih ta zakon navaja v 1. členu.
  • Cilj hitrejšega pridobivanja mnenj na javno dostopnih in veljavnih podlagah bo dosegljiv šele, ko bodo sprejeti Regionalni prostorski plani usklajeni z regionalnimi razvojnimi programi. Naloga po ZUreP obstaja od 2016, potem, ko je bilo regionalno prostorsko planiranje de facto ukinjeno leta 2008.
  • Vlada mora čimprej določiti za program priprave Regionalnih prostorskih planov, pripraviti navodila in urediti, zagotoviti regijam potrebna sredstva, da bodo regije regionalne prostorske plane pripravljale sočasno in v sklopu priprave regionalnih razvojnih programov.  Regije, ki sedaj pripravljajo regionalne razvojne programe, bodo najlaže te dopolnile tudi z manjkajočimi regionalnimi prostorskimi plani. Regionalni prostorski plani bodo omogočili tudi občinam pripraviti bolj kakovostne strateške občinske prostorske plane. Ovira za hitrejše izdajanje soglasij so tudi neurejeno strateški občinski prostorski plani.        
• v določenih primerih dopustiti začasno oskrbo novega objekta z vodo, kanalizacijo, električno energijo in dostopom na samooskrben način, če javna oskrba še ni zagotovljena;
  • Pogoj za ta odpustek bi moral biti, da je taka začasnost dopustna že po RPP in po RRP in da so že rezervirana finančna sredstva in projektne rešitve z GD za zagotovitev oskrbe v primerno kratkem času. Jamstvo za dograditev bi morala prevzeti občina. Je rizično za nastajanje favel…
• odpraviti ovire pri dokazovanju lastninske pravice pri gradnji na obstoječih objektih (na nadzemnih delih objekta, ki posegajo na tuja zemljišča, če se z gradnjo ne posega na te dele);
  • Nejasno, kaj je mišljeno?
• zagotoviti prožno izvajanje gradnje z natančnejšo določitvijo manjših odstopanj od izdanega gradbenega dovoljenja, ki so še dopustna med gradnjo;
• po kateri koli naravni nesreči, po vzoru ukrepov po lanskoletnih poplavah in plazovih, omogočiti obnovo obstoječih objektov z razširjeno nujno rekonstrukcijo (ne samo vrnitev v prvotno stanje objekta, temveč na podlagi izdelanega projekta za izvedbo možna posodobitev v okviru dopustnih manjših odstopanj);
  • Dopustnost razširjenega interventnega posega bi morala biti razvidna iz RPP in iz RRP, ker se sicer lahko z dobronamernim hitrim posegom naredi škoda načrtovanemu razvoju. Z obstojem RPP bi se poenostavili tudi postopki morebiti dodatno potrebni postopki preverjanja vplivov na okolje po direktivah SAE, EIE in živalska. Pri tem določilu je lahko problem z pridobivanjem zemljišč, lastninske pravice za razširjeni poseg.  GZ verjetno ni podlaga za urejanje lastništva zemljišč?  
• posodobiti postopek pridobivanja odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po samem zakonu za objekte starejše od leta1967 oziroma leta 1991, ki se danes še vedno izvaja po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) iz leta 2002, ter poenotiti mejno leto na 1991 za vse objekte;
• izboljšati določbe glede zahtev po univerzalni dostopnosti objektov in urediti nadzor. 

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST