Slika je simbolična
V zakonskem roku je Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave podal pripombe na Novelo Zakona o urejanju prostora.
Splošne in posebne pripombe in obrazložitve AAG:
Namen novele je pripravljalec obrazložil takole:
Z novelo Zakona o urejanju prostora želimo izboljšati učinkovitost postopkov občinskega in državnega (?) prostorskega načrtovanja.
Pripomba AAG k temu:
Namen je napačno usmerjen v državno in v občinsko prostorsko načrtovanje, ker je dejansko glavna ovira dosedanja protizakonita opustitev predpisanega Regionalnega prostorskega načrtovanja, ki je z zakonom predpisano od 2016, ponovno po opustitvi regionalnega prostorskega načrtovanja 2008. Državno prostorsko načrtovanje obstaja, saj je Državni zbor na seji 28.junija 2023 sprejel Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050
glej: Uradni list RS – 072/2023, Uredbeni del (gov.si)
Nerealen je namen, kot je navedeno: priprava in sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) v roku dveh let, dokler ni veljavnih Regionalnih Prostorskih Planov.
Pogoj za hitro umestitev v prostor z (DPN) je, da pred začetkom umeščanja v prostor po postopku DPN obstaja veljaven RPP, Regionalni Prostorski Plan, ki je skladen z regionalnim razvojnim programom. Na podlagah RPP in RRP lahko mnenje-dajalci utemeljijo svoja mnenja in občine uskladijo OPN.
Za OPN mora ministrstvo najprej realno oceniti, ali in koliko je preko 200 občin kadrovsko in sicer sposobno opraviti vse predvidene postopke po Zakonu o urejanju prostora in ali obstajajo kapacitete za pripravo strokovnih podlag. OPN, zlasti strateški del, mora v prostor umestiti vso gospodarsko infrastrukturo, za katero je pristojna vsaka občina sama. Realno si večino zahtevnejše gospodarske infrastrukture deli več občin, fizično posega v več občin in jo je nujno uskladiti na regionalnem nivoju, kar pomani v Regionalnem prostorskem planu RPP. Ignoriranje nujnosti Regionalnega Prostorskega Načrtovanja je nasilje nad strokovnim prostorskim načrtovanjem in ustvarjanje pogojev za neurejeno, med občinami neskladno prostorsko načrtovanje. Posledica so improvizacije pri umeščanju državnih projektov po postopku DPN ter spori.
Sklicevanje na to, da “še niso določene regije”, je nesmiselno, saj regije povsem uspešno sprejemajo razvojne programe regij po Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in imajo za pripravo regionalnih razvojnih programov tudi usposobljene agencije, ki jim delujoči sveti regij lahko naložijo tudi regionalno prostorsko planiranje, treba pa je zagotoviti financiranje.
Hiter sprejem OLPN in Regionalnih prostorskih planov bi lahko ovirala prepozna pridobitev informacij na podlagi Zakona o vodah, ker bodo moralo OPN in RPP temeljiti na Nacionalnem programu urejanja voda in na veljavnih poplavnih kartah. Oboje je še v pripravi? Nacionalni program urejanja voda bo zelo verjetno določil varovanje še kakšnega vodonosnika ali drugih virov vode, kot na primer Sorško polje? Ne nazadnje to narekuje tudi politika priprave na podnebne spremembe in zakon o varstvu okolja. .
Vlada / ministrstvo mora poskrbeti za izboljšanje elaboratov kakovosti presoj vplivov na okolje. Brez tega cilja ne bo možno pospešiti izdajanja soglasij. Na to opozarjajo tudi resni opomini Evropske komisije in odprti spori z javnostjo ter ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije. Iz dosedanjih uvidov v elaborate Presoje vplivov na okolje in Celovite presoje vplivov na okolje so vsebine teh elaboratov neustrezne, neskladne z Zakonom o varstvu okolja in z Nacionalnim programom varstva okolja. Ministrstvo naj prouči, s kakšnimi ukrepi bi preprečili dosedanjo nezdravo prakso. Zlasti ja ministrstvo ugotovi, ali je uskladitev ocenjevanja vplivov na okolje potrebno dopolniti zakon, ali pa je možno kakovost elaboratov ocen vplivov na okolje dovolj izboljšati s podzakonskim predpisom.
… se določa drugačna vloga mnenje-dajalcev in ministrstva pristojnega za prostor. Če mnenje-dajalec v roku 30- dneh ne bo pripravil mnenja k prostorskemu aktu, oziroma ne bo v tem času z občino dogovoril podaljšanega roka za podajo mnenja (ki tudi ne sme biti daljši od 30 dni),
se bo štelo, da se z rešitvami v prostorskem aktu strinja.
Domneva soglasja bi bila dopustna le v primeru, da je predlog OPN nesporno skladen z RPP, z veljavnim Regionalnim prostorskim planom.
Pri obravnavi sprejemljivosti OPN je treba upoštevati, da od 26.10.2022 velja tudi Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) (PISRS) , ki nalaga občini sprejem “celostne prometne strategije”, ki se mora ustrezno odražati v OPN.
Sedanja določila – Zakon o urejanju prostora nezadostno ureja vprašanja načrtovanja gospodarske infrastrukture v občinah, najmanj za tiste infrastrukturne sisteme, za katere občino zadolžuje Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) (PISRS). Zakon o urejanju prostora bi moral občinam v sklopu priprave OPN naložiti sistematično dolgoročno načrtovanje infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje obveznosti občine po tem zakonu. Tipičen primer neurejenosti je neobstoj generalnega programa razvoja kanalizacijske in vodne infrastrukture v MOL. Podobni problemi so tudi v drugih občinah (Kranj, Maribor, Celje itd.) V Zakonu o urejanju prostora so nezadostne zahteve o načrtovanju občinske gospodarske infrastrukture, poleg tega pa se ta določila ne navezujejo na veljavne evropske standarde (SIST EN), na katere bi se nujno morale navezovati oziroma predpisati, da je njihova uporaba obvezna. Standardi že določajo vsebine, ki jih je treba upoštevati pri pripravi OPN. Za čiščenje komunalnih odpadnih vod mora zakon naložiti uporabo primer SIST EN 752, za javne vodovode SIST EN 805 itd…)
Če bi mnenje-dajalec pogojeval svoje pozitivno mnenje z zahtevami, ki ne izhajajo iz varovanja javnega interesa, ki ga mnenje-dajalec zastopa kot nosilec urejanja prostora, bo imel minister, pristojen za prostor pristojnost, da lahko odloči o uskladitvi.
Mnenje mnenje-dajalca lahko bazira samo na strateškem ali izvedbenem aktu, programu, ki ga ja sprejel občinski svet in nič drugega. Kdo bi pa ocenjeval “javni interes”? V Sloveniji je zloraba izmišljenega “javnega interesa” naredila že ogromno škode!
Kaj je mišljeno z “S ciljnimi spremembami OPN bo lahko občina načrtovala spremembo OPN na območju manjšem od 5000 m2, pri čemer ji ne bo treba določati trajno varovanih kmetijskih zemljišč in poselitvenih območij na območju celotne občine.
OPN se lahko načrtuje samo za celotno občino in ne le za njen del. Če se spremeni samo del v OPN, je treba obravnavati del OPN. Zakon o urejanju prostora ne predvideva sprejemanja dela OPN!
Ključni cilji novele:
- priprava in sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) v roku dveh let, njegove spremembe in dopolnitve pa v roku enega leta;
- omogočiti ciljne spremembe občinskega prostorskega načrta;
- priprava in sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) v roku dveh let;
- skrajšati čas od sprejema OPN / OPPN / lokacijske preveritve / DPN do izdaje gradbenega dovoljenja.
Za dosego teh ciljev se določa drugačna vloga mnenje-dajalcev in ministrstva pristojnega za prostor. Če mnenje-dajalec v roku 30- dneh ne bo pripravil mnenja k prostorskemu aktu, oziroma ne bo v tem času z občino dogovoril podaljšanega roka za podajo mnenja (ki tudi ne sme biti daljši od 30 dni), se bo štelo, da se z rešitvami v prostorskem aktu strinja. Če bi mnenje-dajalec pogojeval svoje pozitivno mnenje z zahtevami, ki ne izhajajo iz varovanja javnega interesa, ki ga mnenje-dajalec zastopa kot nosilec urejanja prostora, bo imel minister, pristojen za prostor pristojnost, da lahko odloči o uskladitvi.
S ciljnimi spremembami OPN bo lahko občina načrtovala spremembo OPN na območju manjšem od 5000 m2, pri čemer ji ne bo treba določati trajno varovanih kmetijskih zemljišč in poselitvenih območij na območju celotne občine. Seveda pa morajo biti ciljne spremembe OPN skladne z urbanistično zasnovo naselja. Po zgledu Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa se bo omogočila tudi skupna obravnava prostorskega akta (ciljne sprememba OPN, OPPN ali lokacijska preveritev) in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Poleg zgornjega teksta o nujnosti priprave in sprejetja regionalnih prostorskih planom dopolnjujemo s konkretnim krajšim predlogom spremembe
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) (PISRS)
Spremeniti je treba samo tri besede v 52. členu, in sicer je treba sprejeti naslednje:
Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se sedanji tekst (1) odstavka 52. člena nadomesti z besedilom:
“(1) Prostorski akti so medsebojno usklajeni, pri čemer se upoštevata njihova hierarhija in pravna narava. Prostorski izvedbeni akti morajo biti skladni s prostorskimi strateškimi akti in s strategijami, ki se realizirajo v prostoru.”
Obrazložitev: Po dosedanji zahtevi (1) odstavka 52. člena se je dikcija zlorabljala tako, da prostorski strateški akti niso obstajali in je bil s tem po ozki razlagi dikcije izpolnjen pogoj, da “izvedbeni akti niso v nasprotju s strateškimi prostorskimi akti”. Umeščanje v prostor brez upoštevanja strateških nadrejenih aktov – prostorskih planov in strategij, je po dosedanji dikciji vodilo v anarhično poseganje v prostor, zlasti po postopkih DPN, brez upoštevanja razvojnih možnosti regije in brez podlage za ugotavljanje posledic na regionalni razvoj in brez podlage za ocenjevanje vplivov okolje. Umeščanje velikih in vplivnih projektov po postopku DPN je potekalo tudi brez ozira na veljavne strateške akte. S takin umeščanjem v prostor se ruši razvoj, kot je bil koncipiran v strateških dokumentih in vodi v anarhično ne-sistemsko upravljanje s prostorom.
Konkretni primeri dosedanjih izvedbenih aktov za državne projekte, ki niso upoštevali niti interesov in možnosti regionalnega razvoja, niti strateških aktov so na primer: 2. tir, tretja os, TEŠ-6, urejanje Ljubljanskega železniškega vozlišča (brez DPN!), železnica Ljubljana-Kranj-Jesenice-d.m., avtocesta med Blagovico in Vranskim.
Za uveljavitev ravnanj po novi dikciji člena 52(1) člena bo potrebno kar najhitreje poskrbeti za pripravo in za sprejem Regionalnih prostorskih planov. Na srečo obstajajo usposobljene in delujoče agencije za regionalni razvoj, ki lahko skrbijo za pripravo strokovnih podlag za regionalne prostorske plane. Obstaja že tudi delujoča medobčinska struktura, ki že usklajuje Regionalne razvojne programe (RRP). Strukturo določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) Usklajevanje občinskih interesov po tem zakonu skrbijo: razvojni svet regije, svet regije, in razvojni svet kohezijske regije. Z občinami usklajene odločitve za konkretna obdobja so sprejete v Regionalnih razvojnih programih. Ti so objavljeni na spletu na straneh gov.si. Vsebina Regionalnih razvojnih programov pa je vendar defektna, ker ne temeljijo na regionalnih prostorskih planih in nastajajo ob ignoriranju regionalnih prostorskih možnosti in mimo (neobstoječih!) strategij razvoja v prostoru, čeprav Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) izrecno zahteva, da morajo biti regionalni razvojni programi skladni z regionalnimi prostorskimi plani (ne da “niso ne-skladni”, kot ZUreP-3). Na ta defekt regionalnega razvojnega programiranja in na neskladnost zakonodaje opozarjajo tudi Agencije za regionalni razvoj. Na to opozarjajo regionalni sveti tudi v tekstu sprejetih RRP.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.