16. letna konferenca ZN o biotski raznovrstnosti – COP16 – se začne v danes v ponedeljek 21.10.2024 v Kolumbiji z zavezami sveta, da bodo ustavili uničevanje narave s strani človeštva, ki je na preizkušnji. Na podlagi zavez, danih na lanski konferenci, mora skoraj 200 sodelujočih držav zdaj opredeliti skupni okvir za pomoč pri izpolnjevanju ciljev glede biotske raznovrstnosti, in sicer postaviti 30 odstotkov kopenskih in morskih območij pod minimalno zaščito do leta 2030. 

Zaveze sveta, da bo ustavil uničevanje narave s strani človeštva, bodo na preizkušnji, ko se bo v ponedeljek v Kolumbiji začela 16. konferenca ZN o biotski raznovrstnosti .

COP16, ki poteka v mestu Cali do 1. novembra, je prvo srečanje mednarodne skupnosti od sprejetja načrta brez primere za dosego tega cilja pred dvema letoma.

Toda izvajanje tega sporazuma v praksi tvega, da se ne bo premaknilo dovolj hitro, da bi ustavilo uničevanje zemlje, oceanov in vrst do ciljnega datuma 2030.

Kako bo COP16 zagotovil, da bodo države dosegle 23 ciljev “Globalnega okvira biotske raznovrstnosti”? Ali lahko odklene potrebne milijarde dolarjev? Ali lahko zagotovi pravice domorodnih ljudstev ?

Tukaj je povzetek tega, kar je na kocki:

Izpolnjevanje obljub

Ustvarjanje zaščitenih območij, obnavljanje izčrpane zemlje, zmanjšanje uporabe pesticidov, povečanje financiranja za naravo — nekaj ciljev, ki si jih je človeštvo predhodno zadalo za leto 2020, je bilo doseženih.

Da bi se izognili ponovitvi tega neuspeha, so se države na COP15 dogovorile, da bodo ustvarile mehanizem spremljanja s skupnimi kazalniki za merjenje napredka in možnim postopkom pregleda.

Toda podrobnosti o tem mehanizmu, ki je ključnega pomena za pozivanje držav k odgovornosti, je treba še sprejeti.

Izvedba teh pogajanj bo glavna točka dnevnega reda COP16 in njegove gostiteljice Kolumbije, ki se želi uveljaviti kot vodilna v svetovnem boju za zaščito narave.

V poštev pa bodo prišla tudi vzporedna pogajanja, predvsem finančna.

Zavarovanje nacionalnih načrtov

Do sredine oktobra je samo 29 držav od 196 predložilo nacionalne strategije biotske raznovrstnosti, ki odražajo njihov delež globalnih prizadevanj.

91 jih je v skladu s Konvencijo ZN o biološki raznovrstnosti predložilo “nacionalne cilje” ali zaveze glede vseh ali dela ciljev.

Več držav bi lahko objavilo svoj načrt v Caliju, načrte Kolumbije in Brazilije pa nestrpno pričakujemo.

COP16 naj bi se udeležilo približno 12.000 delegatov, vključno s sedmimi voditelji držav.

V središču pozornosti bo predvsem glavni cilj globalnega okvira: do leta 2030 postaviti 30 odstotkov kopenskih in morskih območij pod minimalno zaščito.

Septembra je bilo po podatkih okoljske skupine WWF, ki uporablja predhodne podatke ZN, zaščitenih 8,35 odstotka morij in 17,5 odstotka kopnega — z drugimi besedami, komaj kaj več kot leta 2022.

Sprostitev financiranja

Prizadevanja bogatih držav za financiranje držav v razvoju bodo osrednja tema razprav v Caliju.

Razvite države so se zavezale, da bodo do leta 2025 za biotsko raznovrstnost namenile 20 milijard dolarjev, do leta 2030 pa 30 milijard dolarjev.

Do leta 2022 je bilo po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zbranih 15,4 milijarde dolarjev.

Tudi države v razvoju bodo obudile svoje pozive k oblikovanju avtonomnega sklada, kar je glavna točka spora za bogate države, ki kategorično nasprotujejo ustanovitvi več skladov.

Za sprostitev zasebnih financ bodo krediti za biotsko raznovrstnost še en pomemben problem.

Biopiratstvo

“Biopiratstvo” – uporaba genskih virov v vsem, od kozmetike do semen, zdravil, biotehnologije in prehranskih dopolnil brez soglasja tistih, ki ohranjajo to tradicionalno znanje – je še posebej zapleteno vprašanje v pogajanjih.

Od leta 2014 Nagojski protokol, ki določa, da morajo osebe, ki zagotavljajo genske vire ali tradicionalno znanje, imeti koristi od prednosti, ki izhajajo iz njihove uporabe, omogoča plačilo za vsako uporabo rastline ali živali.

Vendar so ti viri postali digitalizirana genetska zaporedja ali DSI (Digital Sequence Information), ki skoraj izključno koristijo bogatim gospodarstvom.

Rešitev tega je prednostna naloga za številne države v razvoju in v Caliju bi lahko našli dogovor o vzpostavitvi globalne sheme delitve dobička.

Toda katera podjetja bodo prispevala? Ali bo prostovoljno ali obvezno? In kako bo denar razdeljen?

“Če bo sprejet obvezni prispevek v višini 0,1 odstotka, to potencialno predstavlja milijardo dolarjev,” je dejal Sebastien Treyer, izvršni direktor francoskega think tanka Iddri.

Avtohtono prebivalstvo

Avtohtono prebivalstvo je dobro zastopano na COP o biotski raznovrstnosti, vendar so pogosto najbolj razočarani nad končnimi odločitvami.

Letos nameravajo vrh, ki poteka na robu Amazonije, izkoristiti za priznanje njihovih pravic in znanja prednikov po letih marginalizacije in prisilnega razseljevanja.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST