Samo določanje ključnih območij ne bo doseglo cilja 30×30 glede izgube narave, pravi študija, ki kaže na vrtanje nafte v parkih

Biotska raznovrstnost se hitreje zmanjšuje znotraj ključnih zaščitenih območij kot zunaj njih, glede na raziskave, za katere znanstveniki pravijo, da so »budilka« za svetovne voditelje, ki razpravljajo o tem, kako ustaviti izgubo narave na pogovorih ZN Cop16 v Kolumbiji.

Zaščita 30 % zemlje in vode za naravo do leta 2030 je bil eden od ključnih ciljev, ki so si ga zadali svetovni voditelji v prelomnem sporazumu za reševanje narave iz leta 2022 – in ta mesec se voditelji znova zberejo na vrhu v kolumbijskem mestu Cali, da bi izmerili napredek in se pogajati o novih sporazumih za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Vendar pa preprosto označevanje več območij kot zaščitenih “ne bo samodejno povzročilo boljših rezultatov za biotsko raznovrstnost”, opozarjajo raziskovalci v najnovejši študiji, ki izpodbija učinkovitost praks ohranjanja.

Skoraj četrtina z biotsko raznovrstnostjo najbolj bogatih zemljišč na svetu je znotraj zavarovanih območij, a kakovost teh območij upada hitreje kot zunaj zavarovanih območij, kaže analiza Naravoslovnega muzeja .

Raziskovalci so preučili indeks nedotaknjenosti biotske raznovrstnosti , ki ocenjuje zdravje biotske raznovrstnosti kot odstotek kot odziv na človeške pritiske. Poročilo ugotavlja, da se je indeks med letoma 2000 in 2020 globalno znižal za 1,88 odstotne točke. Nato se je osredotočilo na kritična območja biotske raznovrstnosti, ki zagotavljajo 90 % prispevkov narave človeštvu, od katerih je 22 % zaščitenih.

Študija je pokazala, da se je na tistih kritičnih območjih, ki niso bila zavarovana, biotska raznovrstnost med letoma 2000 in 2020 v povprečju zmanjšala za 1,9 odstotne točke, na območjih, ki so bila zavarovana, pa za 2,1 odstotne točke.

Avtorji pravijo, da obstaja nekaj razlogov, zakaj je temu tako. Veliko zavarovanih območij ni namenjenih ohranjanju celotnega ekosistema, temveč določenih vrst, ki so zanimive, kar pomeni, da popolna »neokrnjenost biotske raznovrstnosti« ni prioriteta.

Drugi razlog je, da so te krajine morda že propadale, zato so bile sploh zaščitene. Raziskovalci pravijo, da je posebna lokalna analiza ključna za ugotovitev, zakaj vsak od njih ne uspe.

Gareth Thomas, vodja raziskovalnih inovacij pri NHM, je dejal: »Cilj 30×30 je bil deležen toliko pozornosti – kot bi moral biti – in je postal ključni cilj, o katerem ljudje govorijo na pogovorih ZN o biotski raznovrstnosti, vendar smo želeli razumeti, ali je res ustreza namenu.

»Mislim, da če bi vprašali večino ljudi, bi domnevali, da bi območje, označeno kot ‘zaščiteno’, storilo vsaj točno to: varovalo naravo. Toda ta raziskava je pokazala, da ni tako.”

Količina zemljišč, zaščitenih zaradi narave, znaša 17,5 % kopnega in 8,4 % morskih območij – povečanje za približno pol odstotne točke vsako od Cop15 leta 2022. To se bo moralo do leta 2030 znatno povečati, da bi dosegli cilj.

Toda za mnoga od teh območij “vzpostavljena zaščita ni dovolj stroga”, je dejal Thomas.

»Države se morajo še naprej osredotočati na 30×30, kar ne sme omahovati. Vanj morajo le vnesti več in posvetiti več pozornosti dejanskemu ohranjanju zemlje, ki zagotavlja te ekosistemske storitve,« je dejal.

Koncesije za nafto, plin in rudarstvo ogrožajo ključna območja za biotsko raznovrstnost, pa tudi domorodna ozemlja. Nacionalni park Conkouati-Douli je na primer eno najbolj biotsko raznovrstnih zavarovanih območij v Republiki Kongo – kljub temu pa je glede na novo poročilo Earth Insight več kot 65 % parka pokrito s koncesijami za nafto in plin.

V Amazoniji, porečju Konga in jugovzhodni Aziji je vsaj 254.000 kvadratnih kilometrov (98.000 kvadratnih milj) zaščitenih območij ogroženih zaradi raziskovanja nafte in plina. Poročilo ugotavlja, da se več kot 300.000 kvadratnih kilometrov avtohtonih ozemelj v Amazoniji prekriva s koncesijami za nafto in plin.

Nedavna raziskava Univerze v Novem Južnem Walesu v Sydneyju je preučila gozdnata zemljišča v 300.000 zaščitenih območjih po svetu in ugotovila, da je politika skoraj “popolnoma neučinkovita” v številnih državah, bogatih z biotsko raznovrstnostjo, vključno z Indonezijo, Demokratično republiko Kongo, Bolivijo , Venezuela in Madagaskar.

Korupcija, politična nestabilnost in pomanjkanje sredstev so bili ključni razlogi, zakaj se zakoni o ohranjanju niso izvajali.

Zavarovana območja ogrožajo tudi učinki podnebne krize: požari in suše ne spoštujejo svojih meja. Avstralija, na primer, je včasih dobro varovala naravo v svojih nacionalnih parkih, leta 2019 pa jih je veliko uničil požar.

Emma Woods, direktorica politike v Naravoslovnem muzeju, je dejala: »Nujno moramo preseči sedanji pristop preprostega določanja več zaščitenih območij na 30×30. Naša analiza potrjuje stališče, da to ne bo samodejno povzročilo boljših rezultatov za biotsko raznovrstnost in ekosisteme.

Thomas je dejal, da upa, da bodo ugotovitve študije “zbudilka” oblikovalcem politik in izvajalcem zakonodaje, da ni dovolj samo označiti območje kot zaščiteno. “Ministri in oblikovalci politik morajo vedeti, da ne gre le za doseganje številke,” je dejal.

Ben Groom, profesor ekonomije biotske raznovrstnosti na univerzi Exeter, ki ni bil vključen v raziskavo, je dejal, da je “izjemno pozitivno”, da obstaja podpora za 30×30, vendar “vedno obstaja možnost, da se bo to pokazalo v plitkem izvajanju politike v obliki stroškovno zmanjšanega doseganja cilja 30×30, namesto da bi se osredotočili na kakovost.«

VIR: https://www.theguardian.com/europe

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST