Borut Hočevar

Kakšne so slovenske zmogljivosti za financiranje JEK2, je je na nedavnem posvetu na SAZU povedal profesor na ekonomski fakulteti Bogomir Kovač. Njegove misli večinoma niso prišle v širšo javnost, zato nekatere povzemam.

»Za razprave o JEK2 je značilno, da je ekonomika nekaj povsem obrobnega. Nekaj, kar je daleč v ozadju in naj bi prišlo potem in pokrilo vse, kar si bomo zamislili,« je začel Kovač.

Dodal je slikovit opis: »Kadar greste k arhitektu ali gradbincu, da bi gradili hišo, bodo najprej pogledali, koliko denarja imate. Na podlagi tega se dimenzionira naložba, in ne na podlagi želenih ali potrebnih zmogljivosti.«

Skratka, o energetiki razmišljamo zelo tehnično in premalo ekonomsko, čeprav ima ekonomska dimenzija tudi »socialno in politično implikacijo«.

Smo sposobni v tem trenutku financirati tako velik projekt, kot je JEK2, se je vprašal Kovač in dodal: »Moj odgovor, kot odgovor ekonomista, je zelo odločen ‘ne’.«

In zakaj odločen ne? Vrednost proračuna je okoli 17 milijard evrov, v ozadju je po Kovačevih besedah v plačnem sistemu 1,5 milijarde evrov dodatnih obremenitev, poleg tega pa imamo vrsto podhranjenih, a pomembnih podsistemov, kot sta zdravstvo in šolstvo, tu so še vojska in drugi. »Vsak bo zahteval milijardo evrov. Tako pridemo do 20 milijard, kar je teoretično znesek za JEK2.«

Kovač zato »ne bi tvegal, da je ekonomski izračun v ozadju pogovorov o energetski prihodnosti Slovenije«.

Pomembno pa je še nekaj. Pri velikih naložbah so vse neto sedanje vrednosti predpostavke, zato je pri takem projektu veliko bolj pomembna analiza tveganja. Do finančnih kriz pride, ugotavlja Kovač, ker ni dovolj dobro izdelanih analiz tveganja, in ne zato, ker ne bi imeli analiz donosnosti: »Ne zanašajmo se na to, kaj bo pokazala investicijska študija, vprašajmo se, kakšna so tveganja, ki jih investicija ponuja in, kaj pomeni za slovensko državo.«

»Zame je projekt JEK2 za to državo preprosto prevelik. Če bi Evropa cvetela in bi bil svet mirna oaza, bi rekel OK. Slovenija pa je z geostrateškega vidika zelo, zelo ranljiva. Ob tem, kar se dogaja okoli nas, bi se morali z velikim zadržkom odločati o velikih naložbah.«

In še profesorjev povzetek: »Najprej moramo pokazati in povedati, kakšne so ekonomske možnosti in kakšna so tveganja, ki izhajajo iz financiranja JEK2, in na tej osnovi iskati tehniško oziroma tehnološko rešitev, in ne obratno.«

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST