
Onesmaževalci bodo za podnebno pravičnost prispevali manj, kot je bil zahtevek civilne družbe, otoških držav in držav v razvoju!
Bogate države so se zavezale, da bodo prispevale vsaj 300 milijard dolarjev letno za svetovni boj proti podnebnim spremembam, medtem ko so se pogovori ZN o podnebju končali v nedeljo zgodaj zjutraj v Bakuju. Države v razvoju, ki so zahtevale več kot 1 bilijon dolarjev pomoči, so sporazum označile za “žalitev” in trdile, da jim ne daje bistvenih virov, ki jih potrebujejo za resnično reševanje zapletenosti podnebne krize.
Po dveh tednih intenzivnih pogajanj so se delegati na COP29 , uradno 29. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja ( UNFCCC ), strinjali, da bodo to financiranje zagotovili letno, s splošnim ciljem financiranja podnebja, da doseže “vsaj 1,3 bilijona USD do leta 2035«.
Države so se dogovorile tudi o pravilih za svetovni trg ogljika, ki ga podpirajo ZN. Ta trg bo olajšal trgovanje z ogljičnimi krediti, s čimer bo države spodbudil k zmanjšanju emisij in vlaganju v podnebju prijazne projekte.
To so bile med pomembnimi zadevami, o katerih so se odločili, ko se je vrh, ki je potekal od 12. novembra 12 na ogromnem stadionu Baku v prestolnici Azerbajdžana, končal z dvojnim podaljškom. Druga je bila razširitev programa, osredotočenega na spol in podnebne spremembe.
Ta vrh so poimenovali „podnebno financiranje COP“ in predstavniki vseh držav so si prizadevali določiti nov, višji cilj podnebnega financiranja.
Cilj ali novi kolektivni kvantificirani cilj (NCQG) bo nadomestil obstoječi cilj v višini 100 milijard dolarjev, ki naj bi potekel leta 2025.
V zadnjih dneh COP29 so bile pogajalske skupine iz razvitih držav in držav v razvoju v mrtvi točki glede končnega dogovora, poročali pa so, da so predstavniki najmanj razvitih držav in Zveze majhnih otoških držav (AOIS) zapustili pogovore.
‘Bolj ambiciozen izid’
V odzivu na izid je generalni sekretar ZN António Guterres dejal, da je bil dogovor na COP29 absolutno bistvenega pomena za ohranitev meje 1,5 stopinje, ” sem upal na bolj ambiciozen izid – tako glede financ kot ublažitve – za izpolnitev velike izziv, s katerim se soočamo.”
Vendar je nadaljeval, da ta sporazum zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo, in dodal: Spoštovati ga je treba v celoti in pravočasno. Obveznosti morajo hitro postati gotovina. Vse države se morajo združiti, da zagotovijo izpolnitev najvišjega cilja tega novega cilja.”
Za mnoge ranljive države predstavlja kanček upanja – a le, če se zaveze prevedejo v hitro ukrepanje. “Obveznosti morajo hitro postati gotovina,” je poudaril generalni sekretar in vse države pozval, naj sodelujejo pri doseganju zgornje meje novega finančnega cilja.
Poleg financ je COP29 temeljil na prejšnjih dosežkih pri ciljih zmanjšanja emisij, pospešitvi energetskega prehoda in dolgo pričakovanem dogovoru o trgih ogljika. Ti dosežki so doseženi kljub “negotovi in razdeljeni geopolitični pokrajini”, ki je grozila, da bo iztirila pogajanja.
Vodja ZN je pohvalil pogajalce za iskanje skupnega jezika in opozoril: “Pokazali ste, da lahko multilateralizem – osredotočen na Pariški sporazum – najde pot skozi najtežja vprašanja.”
“Zavarovalna polica za človeštvo”
Izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell je nov finančni cilj, dogovorjen na COP29, opisal kot ” zavarovalno polico za človeštvo “.
»Ta dogovor bo nadaljeval rast razmaha čiste energije in zaščitil milijarde življenj. Pomagal bo vsem državam, da bodo deležne ogromnih koristi drznih podnebnih ukrepov: več delovnih mest, močnejša rast, cenejša in čistejša energija za vse. Toda kot vsaka zavarovalna polica deluje le, če so premije plačane v celoti in pravočasno.«
Priznal je, da nobena država ni dobila vsega, kar je želela, in da svet zapusti Baku z goro dela. »Torej, zdaj ni čas za zmagovalne kroge. Osredotočiti se moramo na cilj in podvojiti naša prizadevanja na poti v Belém,« v vzhodni amazonski regiji Brazilije, ki naj bi naslednje leto gostila COP30.
“Slab, žaljiv dogovor”
Medtem ko so nekatere delegacije pozdravile dogovor, so druge, zlasti iz držav v razvoju, izrazile globoko razočaranje nad, po njihovem mnenju, “žaljivim” finančnim ciljem in dejstvom, da dogovorjeno besedilo ni gradilo na sporazumu, sprejetem lani, ki poziva države k »prehod stran od fosilnih goriv«.
Predstavnik Indije je novi cilj ostro obsodil in ga označil za “nič” in poudaril: “Prizadevamo si veliko višje ambicije od razvitih držav [in dogovorjeni znesek] ne vzbuja zaupanja, da se bomo rešili tega resnega problema podnebja. spremeni.”
Predstavnik skupine majhnih otoških držav je dejal: »Po koncu tega COP29 ne moremo kar tako odpluti v sončni zahod. Dobesedno tonemo,« izid konference pa je poudaril, »v kako zelo drugačnem čolnu so naše ranljive države v primerjavi z razvitimi državami«.

Civilna družba na COP29 v Bakuju v Azerbajdžanu zagovarjajo pobude za pravično podnebno financiranje – ONESNAŽEVALEC NAJ PLAČA!
Predstavnik Sierre Leone je dejal, da so afriški narodi razočarani nad izidom, ki “nakazuje pomanjkanje dobre volje razvitih držav.” Dejansko je bil posel v vrednosti 300 milijard dolarjev »manj kot četrtina tega, kar znanost kaže, da je potrebno, in komaj dovolj za preprečitev podnebne katastrofe«.
V drugačnem tonu je predstavnik delegacije Evropske unije dejal, da bo novi cilj podnebnega financiranja »preprosto prinesel veliko, veliko več zasebnega denarja na mizo in to je tisto, kar potrebujemo. In s temi sredstvi smo prepričani, da bomo dosegli cilj 1,3 bilijona.”
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
You must be logged in to post a comment.