Alpe Adria Green kot organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave smo v zakonitem roku poslali na MOPE pripombe, utemeljitve in zahteve na: Dopolnitev smernic v postopku državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak, ki je objavljeno na spletnem portalu, na povezavi .

Pripombe / predlogi / zahteve Alpe Adria Green na gradivo DPN PVE Paški Kozjak z obrazložitvijo:

• Alpe Adria Green zahteva umik DPN PVE Paški Kozjak zaradi nesprejemljivosti umestitve škodljivih industrijskih objektov , kar so vetrne elektrarne PVE Paški Kozjak, v hribovit in poseljen prostor, ki zadevajo več občin. Floskula: najmanjši možni vplivi so dejansko v praksi povsem nesprejemljivi, ker so dokazano ogromni in vsestranski. Zahtevamo, da se do naših navedb po točkah opredelite in nam sporočite vaše mnenje in stališča. Brez tega bi ministrstvo z javno obravnavo kršilo Aarhuško konvencijo.

• V skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3)  in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, se Alpe Adria Green prijavlja kot stranski udeleženec v postopek.

• V gradivu za pridobitev dopolnilnih smernic navajate: »Temeljni cilji, ki jih VE Paški Kozjak zasleduje, so izgradnja vetrne elektrarne, ki bo imela najmanjše možne vplive na okolje in na obstoječo infrastrukturo.«

Vsak, ki ta stavek res dobro prebere, lahko pride do zaključka, da je to en velik absurd in da se zavedenega nikakor ne držite. Namreč, če bi se tega držali, bi že na podlagi prebranega stavka prišli do zaključka, da postavitev VE v to okolje na območje Paškega Kozjaka absolutno ni primerno in da je temeljni cilj v vaši nameri popolnoma spregledan.

Načrtujete namreč ogromen poseg v naravo, okolje in na obstoječo infrastrukturo, ki pa ga imate več kot očitno namen samo še povečevati, saj transport in montaža tako velikih VE zahteva res ogromno prostora in dobro utrjenih poti in vi navajate, da je vaš temeljni cilj izgradnja vetrne elektrarne, ki bo imela najmanjše možne vplive na okolje in na obstoječo infrastrukturo?!?!

• Navajate tudi: »Temeljni cilji, ki jih VE Paški Kozjak zasleduje, so povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov energije.« Vendar pri njihovem umeščanju v prostor namerno pozabljate, da z vso nujno potrebno spremembo obstoječe infrastrukture (temelji, široko utrjene ceste, novi daljnovodi) nikakor niso obnovljiv vir. Nasprotno, VE so prostorsko najpotratnejši vir, saj zahtevajo na enoto proizvedene energije daleč največ prostora. Zato njihovo umeščanje na območja ohranjene narave (še posebej gozda) ne prispeva k reševanju obstoječih okoljskih problemov, pač pa ustvarja nove. Poleg tega je potrebno dobro premisliti ali je vetrni potencial res tolikšen, da se splača iti v tako enormne posege, ki bodo imeli takšen vpliv na naravo, človeka, na našo prihodnost.

• To je nepovratna pot! Letni izkoristek dveh že obstoječih vetrnic na Primorskem je med 15 in 20 % à torej NIČ!!! Obratovanje pa povsem naključno! Ogromno zapravljenega denarja, škoda v prostoru pa izredno velika!

• Nepremostljiva šibka točka VE je namreč njihovo občasno in nepredvidljivo delovanje, zaradi česar z njimi ni mogoče trajno nadomestiti zanesljivih hidro-termo ali nuklearnih elektrarn. V Sloveniji so vetrovi večinoma nestalni ali sunkoviti in posledično manj primerni za gradnjo vetrnic. V Sloveniji meritve potekajo le na višinah 10 in 50 metrov nad tlemi, pokritost Slovenije z merilnimi postajami, pa je izredno majhna, pri čemer imajo le redke desetletne meritve. Za pridobitev povprečnih letnih hitrosti vetra je potrebno opravljati meritve na enaki lokaciji vsaj 10 let, nato se lahko izdela model, ki pokriva območje celotne Slovenije, vendar je natančnost oz. ločljivost modela zelo slaba, ker je premalo merilnih mest. Te ocene hitrosti vetra torej ne zadostujejo za natančno oceno ekonomske upravičenosti posamičnih projektov postavitve VE. Prav tako bi potrebovali tudi meritve na višini 100 metrov ali višje, glede na načrtovano višino VE! V zadnjih nekaj letih pa se pojavljajo tudi izredna odstopanja, saj so vse  pogostejši sunki ob vse hujših ujmah in nevihtah, ki pa jih je zaradi vaših načrtovanih posegov v naravo in podnebnih sprememb pričakovati samo vedno več! Ste torej izvedli meritve hitrosti vetra na pravi višini in to spremljali 10 let, da lahko zagotovo trdite, da je postavitev tako visokih in močnih VE na Paškem Kozjaku ekonomsko in okoljsko upravičena?!?!?!

• VE doseže svojo nazivno moč komaj pri hitrosti vetra 16m/s – 58 km/h, pri hitrosti vetra 4m/s – 14 km/h se priklopi na omrežje, pri hitrosti vetra 25m/s – 90 km/h pa se izključi. Delovanje klasičnih elektrarn se po zgraditvi vetrnih ne bo spremenilo, zaradi česar VE služijo le proizvajanju nepredvidljivih viškov električne energije, kar ima za posledico še večjo energijsko potratnost in večanje industrijskih izpustov toplogrednih plinov. Če ima naključna elektrika iz VE prednost v prevzemu v omrežje, je treba drug vir zmanjšati. Ta drugi vir je pa elektrika iz hidroelektrarn, ki je tudi obnovljiv  vir , je pa bistveno cenejši, okrog 30 evrov na MWh. Torej VE pomenijo dražjo elektriko in nekvaliteten, nezanesljiv tržni produkt. 

• Prav tako spremljate in ocenjujete vpliv na različne elemente samo v ozkem obsegu okoli predvidenih posegov, pozabljate pa na dolgoročni vpliv (10 – 20 let) VE in njihov vpliv na širšo okolico, zračne razdalje vsaj nekaj kilometrov. Glede na načrtovano velikost VE, ki so ogromne, je pričakovati zelo nepredvidljiv vpliv na širšo okolico! Kje so dolgoročne študije in konkretni izsledki dolgotrajnega vpliva izgradnje VE na vodne vire, na kakovost tal, na gozdne in domače živali, na rastlinstvo in posledično na kakovost življenja in zdravje ljudi? 

• V Sloveniji nimamo postavljene zakonodaje glede nizkofrekvenčnega hrupa niti nimamo predpisa, ki bi določal kako blizu bivališč se sme umestiti VE, vi pa navajate, da ste pri določitvi mikrolokacij VE upoštevali oddaljenost naselij od lokacij. Na podlagi česa pa ste določili, da so najbližji stanovanjski objekti od tako velikih VE oddaljeni samo in zgolj 400 m, najbližja naselja pa komaj 1,2km? Načrtuje se višina stolpa 140 m plus lopatice v dolžini 85 m, torej skupna višina 225 m. Glede na Evropsko normativo morajo biti stanovanjski objekti oddaljeni x10 glede na skupno višino vetrnic, torej vsaj 2250 m zračne linije! Tudi najvišja in najbolj kompetentna državna inštitucija, ki skrbi za javno zdravje ljudi – NIJZ priporoča, da se VE postavijo najmanj 2000 m od naselij.

• Značilno za nizkofrekvenčni zvok je, da se v okolju manj absorbira in potuje dlje kot zvok običajnega slišnega spektra, zato je v mirnih nočeh zvok vetrnih turbin možno slišati tudi več kilometrov daleč. Tudi svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da velik delež nizkofrekvenčnih komponent v hrupu predstavlja povečano nevarnost za zdravje in počutje ljudi, zato je pri ocenjevanju okoljskega hrupa potrebno posebno pozornost nameniti virom hrupa s komponentami nizkofrekvenčnega zvoka. Motnje zaradi nizkofrekvenčnega hrupa se lahko pojavljajo že pri nivoju nižjem od 30 dBA. Potencialna zdravstvena tveganja, povezana z infrazvokom iz vetrnih turbin, so pomembna in jih torej ni mogoče prezreti. Tako da, dokler nimamo urejenega pravnega varstva za varstvo pred nizkofrekvenčnim hrupom, ne moremo v prostor umeščati objekte, ki škodujejo zdravju ljudi in seveda tudi živali! Skozi 20 let življenjske dobe VE v našem organizmu nastajajo negativne spremembe, na primer odebelitev povrhnjice srca, zlepljenje slušnih dlačic, migrene, nerazpoloženje, duševna zdravstvena stanja, kot sta tesnoba in depresija, omotice, motnje spanja, itd. Kdo bo v tej zgodbi prevzel kazensko odgovornost za zdravje ljudi?

• Belgijski Višji zdravstveni svet (Superior health council) je celo izdal priporočila, ki jih je na njihovem nacionalnem nivoju potrebno upoštevati pri načrtovanih postavitvah VE, da bi ohranili zdravje in dobro počutje ljudi ter zagotovili trajnostni razvoj. V priporočilih navajajo tudi, da je za vse različne možnosti pridobivanja energije v državi je potrebno izvesti metodo analize življenjskega cikla (LCA). Ta analiza mora za vsak primer podati izračun stroškov in oceno bremena bolezni, ki ga posamezna aktivnost predstavlja za prebivalce. Oceniti je potrebno razmerje med tveganjem in koristjo posameznih opcij. Določiti je potrebno populacijo ljudi, ki je tveganju izpostavljena. Prav tako navajajo, da morajo biti splošni zdravniki na območju projekta seznanjeni z vplivi VE na zdravje in počutje ljudi in, da naj sodelujejo naj v postopku priprave in izvedbe projekta, ter da je potrebno zdravstveno stanje prebivalstva v okolici VE s primernimi metodami nadzirati (monitoring).

• V krajih kjer imajo že vetrnice se dogaja, da v zimskem času zaradi velike hitrosti rotorja prihaja do zaledenitev na elisah rotorja in odpadanja ledenih ploskev. Plošče ledu letijo tudi več kot 500 m daleč. V Avstriji imajo zato posebno opozorilo. V primerih močnega vetra in neurij (kar se dogaja vedno pogosteje) prihaja tudi do prevrnitve cele turbine ali razpada rotorja (ravnokar primer iz okolice Splita, kjer je močan veter odlomil vetrnico).

• Prav tako so pogosti požari v generatorjih, zaradi vžiga hladilnega olja, pojavlja se nevarnost eksplozije, nevarnost požara v naravnem okolju zaradi porušenja stebra vetrnice ali njene eksplozije, okoli so namreč sami gozdovi! Okoliške ljudi nameravate izpostaviti hudim in težkim nevarnostim in nesrečam! V projektu ni navedbe odgovornosti za zdravje in življenja prebivalcev. Zahtevamo, da se navedejo kazensko odgovorne osebe za vso dobo trajanja VE. Primer požara:

• Po najnovejših raziskavah naj bi VE v 20 letih življenjske dobe izgubile kar 20 % svoje teže. Lopatice vetrnic so sestavljene pretežno iz steklenih vlaken in smol in pod vplivom vseh vremenskih razmer (močan veter, dež, sneg, toča, led) ta material sčasoma odnaša v naravo – tla, podtalnico, pitno vodo, na koncu konča v rastlinju, ljudeh in živalih. Gre tudi za nano velikosti delcev, ki odletavajo, kar pomeni, da zlahka pridejo v kri prebivalcev in živali. Torej s postavitvijo vetrnic, načrtujete strašno onesnaženje neokrnjene narave! Kaj pa bo z odpadom in recikliranjem vetrnic??? Na koncu bi vse morala »požreti« narava in ljudje!

• Prvotne VE so bile načrtovane z agregati z močjo 3,3 MW, sedaj pa kar poskok na 7 MW?! Vaš razlog:  ker agregati z močjo 3,3 MW na trgu niso dobavljivi. Pred nekaj leti pa so bili? In pri takem ogromnem projektu niste imeli informacij, da čez nekaj časa ne bodo več dobavljivi? Ali gre samo za načrtno zavajanje javnosti?

• VE Paški Kozjak so prav tako načrtovane na ekološko pomembnih območjih in na območju naravnih vrednot, kar bi moral biti absolutno prepovedan poseg v naravo. Namesto, da bi naše naravne vire in vrednote ohranjali, jih poskušate uničiti.

Citiramo: »Velik del območja (območje VA z montažnimi platoji, del trase priključnega kablovoda ter del trase dovozne ceste) je v ekološko pomembnem območju 11500: Velenjsko-Konjiško hribovje. Območje med Velenjsko kotlino in Dravinjsko dolino je pomembno zaradi velike raznolikosti habitatnih tipov (gozdovi, travišča, jame, skalne stene, jezera). Hkrati je življenjski prostor redkih in ogroženih vrst, predvsem rastlin, metuljev, ptic in netopirjev.«

Primer prevoza dela vetrnice:

• Citiramo: »Načrtovani VA z montažnimi platoji ter del trase dovozne ceste so na območju naravne vrednote Paški Kozjak. Priključni kablovod pa delno prečka še območje naravne vrednote Socka – soteska Hudinje. Z načrtovanimi ureditvami se bo v čim večji meri zagotavljalo ohranjanje naravne razširjenosti habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij. Posegi na območju naravnih vrednot pa se bodo izvedli tako, da vpliv načrtovanega posega oz. dejavnosti ne bo povzročil uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katere je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto.«

To je znano zavajanje, saj v čim večji meri pomeni neopredeljeno uničevanje!

• Opravljene so bile neke ocene vplivov VE na različne živalske vrste, ki domujejo na teh predelih, vendar to so zgolj ocene! Kje so dolgoletne poglobljene študije, ki bi dejansko ovrednotile te vplive in dale konkretne odgovore?!
• In bistveno vprašanje: KAKO bi uspeli zagotoviti ohranjanje raznolikosti habitatnih tipov in življenjski prostor redkih in ogroženih rastlin in živali, njihovo kvaliteto in povezanost? In kako bi uspeli izvesti tako brutalen poseg v neokrnjeno naravo, da vpliv te dejavnosti ne bi povzročil uničenja, če pa načrtujete gradnjo objektov, ki ne sodijo v naravo in je za to predviden golosek??? Kar navajate v gradivu za dopolnite smernic za DPN za polje VE Paški Kozjak je totalni absurd in povsem nerealno in nesprejemljivo!!! Gozd vendar veže CO2!!!
• Že samo v času izgradnje bi tako zelo brutalno posegli v sam prostor, da se bi morale živalske vrste, ki trenutno domujejo na tem območju, popolnoma preseliti, in seveda nikakor ni za pričakovati, da se bi kasneje tja vrnile. Kvečjemu lahko pričakujemo, da se bi od teh naprav in vsega dogajanja skušale čim bolj oddaljiti. Lovska družina iz Senožeč, kjer je VE Dolenja vas je točno to dokazala. In kaj lahko pričakujemo okoliški ljudje in kmetje? Divjad in ostale živali bi iskale nova domovanja in se odmikala nižje v dolino, kjer je vsekakor pričakovati več škode tako v gozdovih, kot na njivah, sadovnjakih, travnikih… Kdo bi  prevzel kazensko odgovornost za njihove premike in za škodo, do katere bi prišlo, saj bi bilo uničeno njihovo prvotno in najbolj naravno prebivališče? In vi območje samo še dodatno širite in stremite k še večji migraciji teh živali ter neodgovorno ogrožate njihov naravni habitat!!!

• Območje za dopolnilne smernice se nahaja na območju varstva več enot kulturne dediščine. Že tako je prometna obremenitev na cestah, ki vodijo skozi Vitanje, absolutno prevelika. Določena območja so zelo ozka, težko prehodna in ravno na teh območjih stoji ogromno enot kulturne dediščine. Začetek trase dovozne ceste je torej po kulturno pomembnem območju in je nesprejemljivo, da se stremi k uničenju in hitrejšemu propadanju te kulturne dediščine. Prav tako pa širša območja VA posegajo na zgodovinsko območje Paški Kozjak. In v taka območje se ne bi smelo posegati!

• Citiramo: »Območje VA z montažnimi platoji je precej gozdnato, prevladujejo mešani gozdovi, vendar ni gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov.«

Ni bistveno, da ni gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov, že samo dejstvo, da je za izgradnjo teh VE sploh potreben kakršenkoli poseg v gozdnate površine, je nesprejemljivo. Na Paškem Kozjaku pa je predviden pravi golosek, saj gre za ogromne VE, ki so načrtovane sredi največjega naravnega bogastva v naši Sloveniji – gozda! Torej gre za pravo uničenje neokrnjene narave! Nikjer ni niti predvidenih dolgoročnih vplivov takega goloseka in postavitev tako velikih VE! Kako bi same VE in gola planota, kjer bi te stale, spremenile tokove zračnih mas? Že tako je vedno več naravnih katastrof, kdo bi kazensko odgovarjal, ko se bi okoliški ljudje srečevali še z več vetrolomi, plazovi, hudimi ujmami? Gozdovi nas varujejo pred ujmami in podnebnimi spremembami, vi pa načrtujete golosek in ogrožate naša življenja! V Sloveniji smo že bili soočeni z vrtinčastim orkanskim vetrom, ki je na primer letos poraziral gozd na Košenjaku nad Dravogradom, imamo pa tudi nekaj takih škod v preteklih letih (npr.: Črnivec pri Kamniku). 

• Citiramo: »Glede na boniteto, ima večino kmetijskih zemljišč po dejanski rabi boniteto nižjo od 35 bonitetnih točk (46%). Zaradi talnega tipa, naklonov in nadmorske višine, so pogoji kmetovanja, na pretežnem območju načrtovanih prostorskih ureditve, omejeni.«

à Torej, ker je boniteta večine kmetijskih zemljišč ocenjena nizko, se pa lahko opravi tako velik poseg v naravo in se posledično zaradi negativnega vpliva VE ta boniteta tem zemljiščem še zmanjša. Namesto, da bi omogočili vsem tem kmetom, ki že tako bijejo težke borbe, da pridelajo hrano in vzredijo živali, ali zaradi talnega tipa ali naklonov ali nadmorske višine, dodatno pomoč in vzpodbudo za pridelovanje zdrave ekološke hrane na tem trenutno še neokrnjenem območju narave, jih bi raje še dodatno omejili in povečali tveganja za slabši pridelek. Kdo bi kril škodo, ki jo bodo ti ljudje utrpeli???

• Razširjeno območje prav tako močno posega na vodno območje III. varstvenega režima ter na nekaj območjih tudi na II. varstveni režim. Ta območja so varovana z občinskim odlokom o varovanju virov pitne vode, v katerem 6. člen pravi: »Širše varstveno območje (območje 3) z blagim sanitarnim režimom varovanja obsega celotno območje, s katerega se vrši podzemno ali površinsko odtekanje vode proti zajetju. Zajema območje, kjer obstaja možnost, da se padavine infiltrirajo, oziroma površinsko pritečejo do izvira, oziroma zajetja vode. Hkrati zajema tudi območje, kjer naj se zagotavlja zaščita pred nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi ter nevarnimi kemičnimi in radiološkimi onesnaženji.«

• 7. člen tega odloka pa pravi: »V širšem varstvenem območju je prepovedano:

1. graditi:
– proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za kvaliteto pitne vode zaradi proizvodnega procesa, transportov ali emisij,
– ponikovalnice za odpadne vode brez predhodnega kondicioniranja,
– odprta, neurejena gnojišča,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja od 5 m3, le-ta pa morajo biti zgrajena skladno z veljavnimi predpisi (nove cisterne je predvideti za tekoči plin),
– naftovode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih odpadkov in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– objekte, ki bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira,
– pokopališča, kafilerije,
– kamnolome;
2. izvajati:
– cestni tranzitni promet lahkotekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah (razen lokalne oskrbe prebivalcev),
– izkop gramoza ob in iz vodotokov in v gramoznicah,
– odvajanje komunalne in tehnološke odpadne vode neposredno v odprte vodotoke ali podtalnico,
– golosečnjo v gozdovih, razen s soglasjem in po navodilih pristojnih služb Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo,
– vrtanje raziskovalnih vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva;
3. uporabljati:
– fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola ter drugih škodljivih snovi in tista gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode;
4. odlagati:
– nevarne, komunalne in inertne odpadke;
5. spreminjati:
– namembnost in dejavnost objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir.«

• Iz zavedenega je jasno razbrati, da je načrtovanje VE na Paškem Kozjaku povsem nedopustno oz. je glede na občinski odlok o varovanju pitnih voda, tak poseg povsem prepovedan. Gre torej za izredno nevaren poseg v okolje, ki je po občinskem odloku prepovedan, saj predstavlja izredno veliko ogrožanje in tveganje za onesnaženje naravnih virov vode in s tem okoliškega prebivalstva. Vsaka VE ima tudi po nekaj 100 litrov olj in če pride do stroje-loma, bi to olje prišlo v podtalnico in naprej do javnega zajetja ter mnogih privatnih zajetij okoliških ljudi, ki imajo na tem območju še srečo, da imajo še svojo pitno vodo. Voda je naravna dobrina, ki je določena z ustavo!

• Kot je razvidno, se VE načrtujejo tudi na območjih zelo velike in velike verjetnosti pojavljanja plazov in erozijske ogroženosti, ta pa se bo z leti večala že samo zaradi podnebnih sprememb in posledično hudih neurij, ki so vedno pogostejša na naših območjih. Struktura tal Paškega Kozjaka temelji na apnencu, kar pomeni, da njihova sposobnost filtriranja vode ni dobra in kadar pride do hudega deževja, kar je vedno pogosteje, je skoraj vedno hudourniško in lahko zelo hitro poplavijo, posledično se povečajo erozija in tudi možnosti plazenja.

• Z rekonstitucijo starih dovoznih cest, gradnjo novih, neprimerne rabe erozijsko ogroženih površin in z izrazitim zmanjševanjem gozdnatosti prostora za postavitev VA se bi tveganja za naravne in druge nesreče samo še dodatno povečala. S tem dodatno povečate možnost škodnih posledic, predvsem za življenje in zdravje ljudi, naravo in okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti ter kulturno dediščino zaradi njihove izpostavljenosti plazovom in erozijski nevarnosti. Kdo bi nosil kazensko odgovornost za škodne posledice, kot so zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti ljudi in zmanjšanje količine, kakovosti, tržne in uporabne vrednosti drugih elementov ogroženosti, ki je lahko izražena predvsem s številom žrtev in poškodovancev, višino okoljske škode, obsegom in vrsto gospodarske škode (ki predstavlja vrednost poškodovanih gradenj in škodo zaradi izgubljenega dohodka) ter škodo na objektih kulturne dediščine??? 

• DPN PVE Paški Kozjak ne opisuje alternativ , tudi zato je nesprejemljiv. Zahtevamo alternativne rešitve, ki ne posegajo v prostor narave. Narava je kapital Slovenije za druge gospodarske dejavnosti, kot je na primer turizem. Tudi, če ta nekje še ni razvit pa se  njegovega potenciala ne sme uničevati s postavljanjem PVE Paški Kozjak v naravo.

• Iz tuje prakse povzemamo, da vetrne elektrarne (VE) dokazano odganjajo turiste. Tu je prisoten konflikt uporabe prostora. Turizem je za prebivalce življenjskega pomena, PVE Paški Kozjak nima nikakršnega pomena, ne za njih, ne za državo. Prinaša samo dodatne stroške, izvoz subvencij proizvajalcu vetrnic, krepitev njihovih delovnih mest in uvaja dražjo elektriko, povrh še izjemno nekvalitetno, pač po vetru, proti cenejši obstoječi hidroelektriki, ki je tudi OVE.   Senj, Hrvaška, 31.1.2024

Kineska Vjetroelektrana u Senju ne može dobiti uporabnu dozvolu zbog buke: “Gosti nam otkazuju…”

• Prav tako so prebivalci, ki bi jim VE, še posebno več VE  povzročala slabšanje zdravja, v brezpravnem položaju, saj vplivi VE na ljudi niso s predpisi opredeljeni. Tako ni predpisa o dovoljenem hrupu na mejah parcel, na katerih so stanovanjske enote ali šole in vrtci, turistična naselja ter podobno. Poleg tega noben pravni akt oziroma predpis ne zajema celotnega spektra hrupa VE, ampak kvečjemu podobno za splošen hrup samo del v dB(A), kar je popolnoma napačno, ker je glavni škodljiv vpliv za zdravje v nizkofrekvenčnem hrupu in infrazvoku.

Diagram razkriva, kako merjenje hrupa VE s filtrom A izključi ali bistveno zniža nizkofrekvenčni hrup (pod 200 Hz) in infrazvok (pod 20 Hz). Če je hrup 42 dBA, je dejanski hrup VE 93 dB Lin (brez filtrov). Ni pomembno ali se sliši ali ne, vibracije so v vsakem primeru (glej še predavanje dr. Pereire). In te so z leti bivanja v takem hrupu zdravju izredno škodljive (glej predavanje dr. Pereire).

Diagram najdemo v znanstvenem članku, ki razkriva škodljiv vpliv hrupa VE na zdravje:

Dr. Alec N. Salt (otorinolaringolog) in James A. Kaltenbach (nevrologija): Infrasound from Wind Turbines Could Affect Humans (2011).

https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE     dr. Mariana Alves-Pereira  angleška verzija Ljubljana, Hiša Evropske unije,  25.maj 2018  58.02 

https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk    1:14.33  slovenska verzija  z  uvodničarji  

Kot nadaljnjo dokazno gradivo škodljivega vpliva hrupa VE na zdravje navajamo še recenziran znanstveni članek dr. Pereire:

http://www.na-paw.org/VAD-2007-Prog-Biophys-Mol-Biol.pdf  

• Obenem gre tudi za poseben, pulzni hrup, ki VE bistveno loči od drugih virov hrupa. In ne samo to, ta hrup resonira v sobah in se še ojača, gre skozi zaprta okna. Teh meritev ni v nobenem predpisu, tudi meritev v notranjosti stavb. Posledice pravne praznine na tem področju občutijo prebivalci pod VE Dolenja vas, saj ko so klicali inšpekcije, so ugotovili, da te nimajo pravne podlage niti za meritve niti za parametre zgoraj omenjenih karakteristik VE. In ne samo to, v primeru več VE se ti efekti mestoma še ojačajo, pri čemer za skupino VE tudi ni predpisov. Zato je treba postopek DPN PVE Paški Kozjak  takoj ustaviti. Še posebej PVE Paški Kozjak odklanjamo, ker gre za 20 in več letno obdobje delovanja PVE, kar prinese dejansko, po izkušnjah iz tujine, veliko oškodovanje zdravja (tudi možnost infarktov). Znano je tudi, da v Nemčiji že postavljajo na mestih izrabljenih VE nove. To pomeni, da bi bile cele generacije obsojene na zdravju škodljiv hrup VE ! Imamo primere v tujini, ko so se prebivalci bili prisiljeni odseliti. Bi bili zdaj priča selitvam še pri nas. Zato  AAG uporablja  previdnostno načelo in zahteva opustitev DPN  PVE Paški Kozjak, dokler je še čas, namesto post festum tožbam na sodiščih.

• Zdravju škodljiv pulzni hrup ni nekaj novega, ampak je znan že od leta 1985. 

Škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje prebivalcev je bil dokazan že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za energijo (DOE) v ZDA je že leta 1985 financiralo raziskave vpliva hrupa vetrnih elektrarn na ljudi. Vključenih je bilo več raziskovalnih inštitucij in NASA (tudi že 1982). Dr. Kelley je v več člankih podrobno predstavil meritve zunaj in  v  prostorih domov prebivalcev in dokazal škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na človeka.

• Modernejše turbine večjih moči in višin oddajajo še bolj zdravju škodljiv  hrup kot vetrne elektrarne starejšega tipa.

Kljub temu so že leta 1979 pri dvokrilni vetrni elektrarni (2 MW MOD-1) dobili vrsto pritožb zaradi hrupa in vibracij v razdalji do 3 km. Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačanje vibracij v notranjih prostorih. Vse to imamo še danes, s pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn še toliko bolj. Že takratna vetrna elektrarna je oddajala najbolj škodljiv pulzni hrup. Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako nevarni. Na sliki so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.

• Druga pravna praznina oziroma odsotnost predpisov, zaradi katere so prebivalci v brezpravnem položaju, je za minimalno oddaljenost VE od meja parcel, bivalnih prostorov, šol, vrtcev, turističnih kapacitet, delovnih mest in podobno. Poleg tega ni predpisov o oddaljenosti, če gre za več VE. Tudi zato je treba postopek DPN PVE Paški Kozjak ustaviti oziroma DPN zavreči kot neuresničljiv. PVE Paški Kozjak bi tudi občutno zmanjšal vrednost nepremičnin prebivalcev. To se dogaja v tujini. Dokazano je, da se hrup več VE širi tudi od 5 do 10 km daleč, ko so VE v hribovju. Zato primerjave z ravninskimi PVE strokovno niso dopustne.

• Z realizacijo DPN VE Paški Kozjak bi bil kršen 72. člen Ustave RS o pravici do zdravega življenjskega okolja. Prav tako pa tudi 73. člen o varovanju naravne in kulturne dediščine pa tudi 70.a člen o pravici do pitne vode, kjer piše tudi: »Vodni viri so javno dobro v upravljanju države. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.«

• Na podlagi vsega zapisanega zaključujemo, da smo odločno PROTI umeščanju VE Paški Kozjak v prostor, če pa boste pri umeščanju trmasto vztrajali, vas bomo tudi kazensko in materialno preganjali! VE so za naše okolje nesprejemljive in nepotreben in moteč tujek. Nepopravljivo bodo razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki jih bomo občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom se naravo popolnoma okrni in razvrednoti, kar ne bo mogoče nikoli več popraviti in vrniti v prvotno stanje. V DPN PVE Paški Kozjak ne navajate nobene kazenske odgovornosti za škodo prebivalcem in naravi. Tudi zato zahtevamo ustavitev postopka DPN PVE Paški Kozjak.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST