AAG je v zakonitem roku podal “Pripombe na Pobudo za DPN za PVE Ilirska Bistrica, Povzetek za javnost in druga gradiva (v nadaljevanju Pobuda)“
Pobuda krši 2.člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. Prebivalci Ilirske Bistrice bi bili v primeru izgradnje PVE Ilirska Bistrica v brezpravnem položaju zaradi odsotnosti (pravna praznina) predpisov o posebnem hrupu vetrnih elektrarn, ki je splošno poznan po vsem svetu. Ta hrup škoduje zdravju prebivalcev v letih obratovanja, onemogoča spanje, uničuje naravo, okolje in turizem, ki je sprejeta gospodarska panoga z velikim potencialom v občini Ilirska Bistrica, odganja živalski svet.
Za določene omenjene škodljive posledice vetrne elektrarne imamo v Sloveniji prakso v Dolenji vasi, KS Senožeče, občina Divača.
Dokazi:
Sodobna definicija zdravja opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje torej ni le odsotnost bolezni.
Dovolj je že, da zaradi hrupa vetrnih elektrarn ne moreš zaspati. Ali pa te zbudi sredi noči in ti ne pusti spati naprej. Niti zaprta okna ne pomagajo. Gre za poseben hrup, ki je bistveno drugačen od hrupa prometa. Poleg tega je ta vir hrupa, to je vetrna elektrarna, na nekem mestu stalno, 20 do 25 let, kolikor je njena življenjska doba. Po tem času, tako se dogaja v Nemčiji, na isto mesto postavijo novo, še za 25 let. Tako, da so cele generacije prebivalcev izpostavljene temu hrupu. Posledice potem niso samo v preprečevanju spanja ali v glavobolih, ampak se v organizmu dogajajo bolezenske spremembe. Tega hrupa se ne da preprečiti, kajti njegov izvor je v gibanja krakov vetrne elektrarne skozi zrak.
Tudi v Sloveniji imamo izkušnje s tem hrupom.
Nad Dolenjo vasjo v KS Senožeče, občina Divača, 850 m od prvih hiš, obratuje vetrna elektrarna z nazivno (teoretično) močjo 2,3 megavata (MW), ki običajno dela z močjo 1 MW (ima okrog 15 % letni izkoristek), saj v Sloveniji, tudi na Primorskem nimamo stalnih močnejših vetrov. Prebivalci so bili sprva naklonjeni njeni postavitvi, že po dobrem letu obratovanja vetrnice pa so odločno proti. Tudi z referendumom leta 2014 v KS Senožeče, katerega rezultat je tudi občinski svet občine Divača sprejel.
28. februarja 2014 pa so poslali ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu pismo, v katerem opisujejo tudi vpliv tega hrupa na spanje:
”Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate – kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta “izobraževanje” o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!”
Od takrat se ni nič spremenilo. Zasebni lastnik vetrnice je niti ponoči noče ustaviti. Pomembnejši mu je dobiček. Prijave inšpektorjem niso dale rezultatov, saj so izjavljali, da za hrup vetrnih elektrarn ni predpisov. In teh še danes ni. Politika v navezavi s kapitalom jih noče sprejeti, kljub mnogim protestom in predlogom nevladnih organizacij in civilnih iniciativ.
Uničevanje turizma, zgolj en primer 2024 (Hrvaška):
Lovska organizacija Senožeče: divjad beži od vetrnice in objeda pridelke, kjer divjadi pred izgradnjo vetrnice ni bilo. Infrazvočnih vibracij se bojijo.
- Pobuda krši 74. člen Ustave RS, saj se Pobuda ne sme izvajati, ker je zasebni interes AAE Gamit d.o.o., skupaj z avstrijskimi partnerji, ki jih slovensko prebivalstvo in naravne vrednote očitno ne brigajo, v nasprotju z javno koristjo.
Na javni razpravi v Ilirski Bistrici je bil javni interes proti Pobudi jasno izražen, javnost ima svojo javno korist drugje: v turizmu, v zaščiti okolja, narave in zdravja.
- Pozivamo AAE Gamit d.o.o., da umakne svojo investitorsko pobudo za izgradnjo PVE Ilirska Bistrica, prav tako pa pozivamo tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za energijo, da umakne Pobudo.
- Uveljavljamo tudi 10.člen ZVO-2 (načelo previdnosti), po katerem je Pobudo treba zavreči:
- Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in proizvodov ali izvedba drugih
posegov v okolje je dopustna le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
Že teh nekaj dokazov, ki smo jih predstavili, utemeljuje uporabo tega člena. V primeru nameravanega investicijskega posega v prostor z izgradnjo več vetrnih elektrarn velike moči so škodljivi učinki na okolje in zdravje ljudi znani, predvidljivi in znatni.
- Uveljavljamo tudi 72.člen Ustave RS o pravici do zdravega življenjskega okolja, ki ga Pobuda krši. Nekaj dokazov o škodovanju zdravju v primeru izgradnje PVE Ilirska Bistrica smo že predstavili. Prav tako Pobuda krši tudi 73.člen Ustave RS o varovanju naravne in kulturne dediščine
- Pobuda za vetrne elektrarne Ilirska Bistrica skuša uveljaviti nevarne objekte
Tudi zato Pobudo zavračamo. Uveljavljamo 2.člen GZ-1 (besedilo št.3), točki (1) in (2), še posebej v poudarkih:
(1) Namen tega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov.
(2) Za javni interes iz prejšnjega odstavka se štejejo predvsem varnost objektov,
spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave,
varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje,
skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture
evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova
usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
V nadaljevanju utemeljujemo nekatere posamezne poudarke.
- Dokazujemo, da je PVE Ilirska Bistrica potencialno nevaren objekt.
V skladu z opredelitvijo v 3.členu GZ-1, 21.alineja: ”21.nevaren objekt je objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev, tako da neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte.”
Dokazi, ki utemeljujejo potencialne nevarnosti PVE Ilirska Bistrica, tudi (poleg drugega) zaradi katerih PVE Ilirska Bistrica ne sme biti zgrajeno.
- V celotnem življenjskem ciklu VE lahko pride do požara, kot se to dogaja z vetrnimi elektrarnami v tujini, kar predstavlja nevarnost za ljudi, pride do onesnaženja okolja in narave, z možnostjo požara v gozdu.
Spodaj sta omenjena dva primera požara (ter več na spletni strani), ki ga že zaradi višine ni mogoče gasiti z običajnimi metodami, onesnaženje zraka je silovito in zdravju nevarno ljudem, naravi in okolju.
več požarov
Vir 2: https://www.telegraph.co.uk/business/2022/08/03/spectacular-wind-turbine-fire-sends-clouds-black-smoke-across/ 3. avgust 2022
Podoben primer:
– V celotnem življenjskem ciklu vetrnih elektrarn pride do požleda, kar v Sloveniji ni redek pojav, še posebej to lahko pričakujemo zaradi podnebnih sprememb. Pri tem pride do odletavanja kosov ledu, kar je življenjsko nevarno za ljudi. V tujini imajo posebne oznake za nevarnost odletavanja ledu, ki lahko zelo daleč letijo.
- Iz prakse v tujini so znane porušitve vetrnih elektrarn, kar je lahko življenjsko nevarno. Primer porušitve betonske konstrukcije (Nemčija, 4.9.2019):
Tudi na Hrvaškem:
https://n1info.si/novice/svet/vremenski-kaos-na-hrvaskem-burja-podrla-veternico-trajekti-ne-vozijo/
22.11.2024 , že pred leti pa na otoku Pagu
https://www.24ur.com/novice/tujina/pr-splitu-mocan-veter-podrl-vetrnico.html
Porušitve niso izključene, še posebej zaradi izjemno močnih sunkov ali vrtincev vetra, ki jih beležimo tudi v Sloveniji kot posledico podnebnih sprememb. Tudi zato PVE Ilirska Bistrica ni sprejemljiv projekt.
Namreč, tekom življenjske dobe prihaja do utrujenosti materialov. Steber vetrnice je v stalnih vibracijah. Te se širijo tudi po zemlji, kot ugotavljajo v tujini. Na vrhu vetrnice je namreč teža generatorja in kril 60 in več ton (teža tanka).
- Slika analize vibracij iz strokovne literature:
Fig. 4. Modal shapes of the wind turbine tower structure; (a) The first mode, (b) The second mode, (c) The third mode, (d) The fourth mode, (e) The fifth mode, (f) The sixth mode
Citation: International Review of Applied Sciences and Engineering 12, 1; 10.1556/1848.2020.00091
- PVE Ilirska Bistrica bi bil nevaren tudi za zdravje prebivalcev, ki bi bili več kot 20 let pod vplivom škodljivega, predvsem pulznega hrupa, kumulativno od več posameznih vetrnih elektrarn večjih moči. Mnenje NIJZ (2016) ne upošteva vseh okoliščin in je neuporabno za PVE Ilirska Bistrica. Nizkofrekvenčni hrup in infrazvok se namreč širita več kilometrov daleč. Navedena razdalja v Pobudi 1.400 do 1.500 m je popolnoma nestrokovna.
- Sklicevanje v Pobudi na veljavne predpise o hrupu je nestrokovno, ker ne zajema dejanskega hrupa, saj ga predpisi odrežejo, kot da ga ni!
- Dokaz za ta hrup so meritve strokovnjaka za vetrno elektrarno pri Dolenji vasi , občina Divača:
Diagram hrupa (desni diagram) vetrne elektrarne pri Dolenji vasi, občina Divača. Meritve so bile predstavljene na znanstveni konferenci o hrupu vetrnih elektrarn v Ljubljani, januarja 2021.
Hrup izkazuje 70 dB (kar je bistvena prekoračitev dovoljenega hrupa) pri frekvenci 12,5 Hz, merjen brez filtra A, ki sicer maskira ta hrup. Levi diagram dokazuje, da filter A maskira nizke frekvence, saj pri isti frekvenci 12.5 Hz kaže le 5 dBA.
- Primer meritve pulzov hrupa vetrne elektrarne iz leta 1985, ki so segli 3 km daleč. Obenem so bile izmerjene odbojne vibracije hrupa znotraj bivalnih prostorov zaradi resonance (dvokrilna VE 2 MW MOD-1).
Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako nevarni.
Na sliki spodaj so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.
- Nevarni so tudi odpadki po koncu obratovanja vetrnih elektrarn. Slika prikazuje skladiščenje odpadnih kril vetrnic, ki se zakopljejo v tla. Ali je lastnik parcele odgovoren za demontažo in odstranitev delov vetrnice, vključno s temeljem?
- Poleg nesprejemljivih zemeljskih del in posegov v naravni prostor za umestitev vetrnic, golosekov gozdov, izravnav terena je sestavni del posegov tudi gradnja cest za transport izrednih več tonskih tovorov na lokacije, za katerega sedaj ni ustreznih cest, kar pomeni dodatne posege v prostor. Spodnja slika je primer takega transporta:
- Alpe Adria si že več kot deset let prizadeva in zahteva od ministrstva za okolje, kdorkoli ga vodi, da se poleg hrupa izdelajo tudi predpisi o najmanjši sprejemljivi razdalji od vetrnic do meja parcel z bivališči, ter vrtci, šolami, domovi, vikendi in delovnimi mesti. Vendar ministrstvo dosledno ignorira te zahteve.
Tako so tudi pri tej ključni zahtevi prebivalci v brezpravnem položaju in v pravni praznini.
Tudi zato je nujno Pobudo ustaviti in zavreči.
DODATNE PRIPOMBE POSLANE 30.12.2024
V srednji koloni Povzetka, poglavje B, je v zadnjem odstavku med temeljnimi cilji PVE Ilirska Bistrica tudi prispevek k doseganju zavezujočega cilja 25 % za OVE v bruto končni porabi energije v Sloveniji.
https://www.gov.si/novice/2024-06-18-slovenija-dosegla-25-odstotni-delez-obnovljivih-virov-energije/
https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-prvic-dosegla-cilj-ove-v-koncni-porabi-energije-637054 18.6.2024 25.3 %
Cilj je bil s 25,3 % že dosežen in ni nobene potrebe po gradnji PVE Ilirska Bistrica, z ogromno škodo, ki bi jo ta investicija naredila na zdravju ljudi, na naravi in okolju, z golosekom gozdov in uničevanju gospodarske panoge – turizma.
Obenem je treba v slovenskem odstotku OVE upoštevati tudi slovenske OVE investicije v drugi državi, konkretno v Hrvaški. Zgrajena je že vetrna elektrarna Ljubač, investitor Petrol.
Dodajamo v povezavi še sončno elektrarno (primer pohlepa po dobičku, kljub opozorilom):
https://nova24tv.si/foto-burja-sesula-najvecjo-slovensko-soncno-elektrarno-na-hrvaskem/ 29.12.2024
- V Povzetku predlagamo dodatno poglavje E. Finančna konstrukcija investicije.
V tem poglavju je potrebno transparentno vključiti, kar v Pobudi manjka (delno pomanjkljivi podatki v točki 4). Kdaj se bo investicija pokrila (navajamo približno oceno na drugem mestu, t.3). V Povzetek to vsekakor spada, saj je eden od ključnih podatkov investicije.
Posebej je treba navesti delež javnih sredstev, ki je v pobudi samo omenjen kot ”morebitne finančne spodbude za gradnjo VE.” (stran 55, točka 4.2), vsaj z oceno, kakšen bi lahko bil maksimalno pa tudi ali so udeležena še kakšna druga javna sredstva (naša ocena na drugem mestu, t.3)
Pri tem je treba navesti ali gre za javno – zasebno partnerstvo !
V 1.odstavku poglavja 4. je trditev, da investitor ni uporabnik javnih financ. Vendar ta navedba ne more držati, če investitor prejme finančne spodbude od države. V tem primeru uporaba 94.člena ZureP-3 ni možna.
Predlagamo pojasnilo!
Prav tako predlagamo pojasnilo za uporabo (točka 4.4) Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, če pa je v Pobudi trditev, da ni javnih financ (poglavje 4, prvi odstavek).
- V Povzetku pod E. Finančno konstrukcijo je potrebno dati oceno , kakšni bi bili dobički iz obratovanja PVE Ilirska Bistrica. Naša ocena je, izračun je kasneje v tekstu, da so dobički ogromni in so subvencije povsem nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja.
- S tem v zvezi postavljamo več vprašanj, da pridobimo finančno in tržno transparentnost pri prodaji vetrne elektrike in transparentno oceno dobičkov.
Pripominjamo, da smo si pogledali sheme za OVE Agencije za energijo in Borzen, a transparentnosti nismo našli.
Naprošamo odgovore na naslednja vprašanja:
- Ali se pogodba med investitorjem in državo oz. državnim organom ali državnim podjetjem še sklepa na 15 let?
- Ali gre elektrika iz PVE prednostno v omrežje in če da, po katerem predpisu (v Pobudi ni tega podatka) ?
- Kateri organ določi prodajno ceno vetrne elektrike in katero podjetje bi odkupovalo elektriko iz PVE Ilirska Bistrica?
- Katero podjetje je prisiljeno sprejemati vetrno elektriko v omrežje?
- Zakaj bi neko podjetje sprejemalo vetrno elektriko, ki je izjemno nekvalitetna, saj se je ne da napovedati v količini in časovni stalnosti, pač ker veter ni zanesljiv niti po hitrosti, niti po trajanju, niti po enakomernosti?
- Kaj pomeni podatek o referenčnih stroških za VE (RSEE), na primer julij 2021: 67,53 evr/MWh – do 50 MW, pri PVE Ilirska Bistrica, ki jo maksimalno lahko ponudi prijavitelj? Kakšna je potem cena pri prodaji vetrne elektrike?
- V Pobudi je ”Ocenjena investicijska vrednost po stalnih cenah investicijske vrednosti (datum stalnih cen februar 2021) je 75.280.000,00 EUR brez DDV.” Zakaj ni naveden DDV in izračun z njim, februar 2021.
Če je DDV 22 % na vse, imamo investicijsko vrednost x 1,22 = 91.841.600 EUR.
Letni prihodki naj bi bili 10.487.600 EUR.
V načrtovanih 20 letih to znese 209.752.000 EUR.
Investicijska vrednost se povrne v 91.841.600 / 10.487.600 = 8,8 let
Ali to pomeni, da gre za čisti dobiček od 9 do 15 leta, oziroma do 20 leta? Za izjemno nekvalitetno elektriko!
Zahtevamo popolnoma transparentno finančno konstrukcijo!
- Kaj pomeni za investicijo v PVE Ilirska Bistrica podatek iz Borzenovih podatkov: ”Povprečna višina izplačane podpore v prvih devetih mesecih 2024 je znašala 189,05 EUR/MWh ? ” In višina podpore z leti raste!
- Ali so pri nakupu vetrnih elektrarn v finančni konstrukciji upoštevane marže oziroma provizije proizvajalca? Če stane 7 MW VE okrog 7 milijonov evrov in je provizija 10%, je to 700.000 evrov.
Je tu razlog za naval za gradnjo vetrnih elektrarn?
Provizije niso nemogoče, kajti znano je, da je evropska vetrna industrija v težavah zaradi premalo naročil, zlata leta so mimo. Poznano je pismo evropski komisiji, naj pritisne na države, da podprejo vetrne elektrarne. Upamo, da Slovenija ne bo temu pritisku podlegla, v škodo slovenskih vrednot, ki so izjemne v Evropi! Naj imajo drugi vetrnice, če hočejo!
- V Povzetku (srednja kolona) in v Pobudi je PVE Ilirska Bistrica predstavljena kot zanesljiv vir elektrike.
Vir energije za pogon vetrnih elektrarn je veter, ki je izjemno nezanesljiv, stohastičen, naključen, kaotičen atmosferski pojav. Preberite kakšen učbenik fizike. Ne more biti potem vetrna elektrarna zanesljiv vir elektrike.
Nasprotno je res, PVE Ilirska Bistrica bi dajala izjemno nezanesljivo elektriko, tako po času kot po moči.
Dokaz: Kot jo dajeta obe vetrnici na Primorskem. Ste si ogledali njun diagram?
Pa še primer, eden izmed mnogih tujih:
https://nova24tv.si/nemcija-megla-in-brezvetrje-povzrocila-skokovit-porast-cen-elektricne-energije/ 11.11.2024
https://www.borba.info/2024/12/21/zima-u-nemackoj-nema-sunca-nema-vetra-uvozimo-struju/ 21.12.2024
- Zato zahtevamo, da se iz vseh besedil (Povzetek, Pobuda in drugo) odstrani trditev, da bi ”PVE Ilirska Bistrica prispevala k večji zanesljivosti oskrbe z energijo”. Na strani 19 Pobude je celo priznanje o nezanesljivosti:
”Slabosti OVE se kažejo predvsem v nezanesljivosti obratovanja zaradi naravnih dejavnikov, potrebnem prilagajanju ostale energetske infrastrukture ter pri nekaterih vrstah OVE tudi vplivih na zdravje ljudi in okolje.”
- Prav tako ne drži trditev o: večji samooskrbi in zmanjšanju uvozne
odvisnosti od fosilnih goriv (varnost). Vsak zanesljiv uvoz je boljši od vetrnic!
Varnosti dobave elektrike ni nikakršne, samooskrba je prav tako nezanesljiva.
Tudi za te trditve zahtevamo izločitev iz besedil.
Gre namreč za zavajanje javnosti s strani uradnih oseb (pobudnik je ministrstvo), ki je kaznivo.
Saj je menda jasno, da občasni veter ne more nadomestiti termoelektrarn na premog, plin ali jedrsko gorivo (24/7 elektrarne) – glej Nemčija.
- V Povzetku (kolona B, 1.odstavek) in Pobudi je naštevanje različnih aktov, vendar vetrne elektrarne in tudi PVE Ilirska Bistrica niso edini način za povečanje deleža obnovljivih virov. Zato je treba poiskati druge načine, pobudo za PVE Ilirska Bistrica pa ustaviti.
- Povzetek in Pobuda se tudi sklicujeta na usklajenost z Strategijo prostorskega razvoja oziroma na Resolucijo o strategiji prostorskega razvoja 2050 (1.4.1). Dejansko pa PVE Ilirska Bistrica nasprotuje tej Resoluciji, ki ima v Uvodu ključne opredelitve, ki jih PVE Ilirska Bistrica ne izpolnjuje.
V točki 2 stoji: (2) Strategija podpira razvojno paradigmo prostorske kohezije, s katero se zagotavlja uravnotežen, skladen in trajnosten razvoj vseh območij v državi z upoštevanjem in rabo njihovih endogenih prostorskih potencialov (virov). Prostorska kohezija povezuje tri razsežnosti prostora: fizično, gospodarsko in socialno-kulturno. Uveljavlja prostorski pristop na vseh ravneh načrtovanja. Poudarja potrebo po sodelovanju deležnikov in državljanov ter njihovo aktivno vključevanje v participativnem procesu urejanja prostora z namenom krepitve prostorske učinkovitosti, kakovosti prostora in prostorske identitete.
(poudarki AAG)
Prebivalci Ilirske Bistrice so izbrali kakovost prostora, njegovo identiteto in prostorski potencial, ki pa ni PVE Ilirska Bistrica, pač pa ohranjen prostor za njihov zaslužek s turizmom in drugimi dejavnostmi in so proti (javna razprava v Ilirski Bistrici, 2024) vsiljevanju škodljivih tujkov, kot so velikanske vetrnice, ki bi jim izničile kvalitete prostora, ki ga zdaj imajo in ga želijo ohraniti tudi potomcem.
- Zahtevamo od pobudnika – Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da odstotka OVE ne dviguje nad 25 %, saj zato ni nobene znanstvene osnove in to sporoči EU komisiji.
Obenem pa je v načrtu povečanje moči sončnih elektrarn, zato ni potrebe še po vetrnih elektrarnah in PVE Ilirska Bistrica.
Pomembno je, da Slovenci znamo braniti svoj prostor pred vsiljenimi in nepotrebnimi industrijskimi objekti kot so vetrnice v hribovitem svetu, ki ne bodo vplivale na podnebje. Prebivalci in zanamci nam bodo hvaležni!
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.