Iz AAG smo 17.01.2025 poslali Ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumerju ter Ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaka poslali ponovno dopis v zvezi z nameravanim odprtjem RUDNIKU LITIJA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM, KI LAHKO OGROZI TUDI VODE V SLOVENIJI, v katerem smo jih seznanili, da se v Avstriji nedaleč od slovenske meje okolici Volšperka, v gorovju Koralpe ( Golica)  na avstrijskem Koroškem, 40km od slovenske meje pospešeno pripravlja projekt izkopavanja litija. Vse do danes nam niti novinarjem iz MOPE niso poslali odgovora kaj ste storili na tem področju, zato jih v nadaljevanju seznanili o vplivih litija ter zahtevali odgovor.

V dopisu smo navedli:

Ponovno vas obveščamo da se nedaleč od slovenske meje, v okolici Volšperka (nem. Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, v gorovju Golica (Koralpe), približno 40 km od Slovenije, pospešeno pripravlja projekt izkopavanja litija. Ta projekt vzbuja resne pomisleke glede čezmejnega vpliva na okolje, zlasti glede možnega onesnaženja reke Drave in vpliva na kakovost pitne vode, ki jo črpajo vse občine dol vodno od avstrijske meje. Večina črpališč pitne vode je nameščena neposredno ob reki Dravi.

Reka Labotnica (nem. Lavant), ki teče skozi Labot (nem. Lavamund), se približno 2 km od slovensko-avstrijske meje izliva v Dravo. Zaradi te bližine ima vsak morebiten vpliv iz rudarskega območja potencialno resne posledice za okolje in vodne vire tudi na slovenski strani meje.

Kot je bilo objavljeno na spletnem portalu o rudarstvu 2. decembra 2024, je projekt že v napredni fazi priprave. Zaradi tega je skrajni čas, da Slovenija in Vlada RS aktivno pristopita kot stranka v postopku, ki zadeva čezmejni vpliv na okolje. Posebej zaskrbljujoča je informacija, da po avstrijski zakonodaji za rudarska območja, manjša od 10 hektarjev, ni potrebna presoja vplivov na okolje (OPE), kar vključuje tudi čezmejno presojo vplivov na okolje. To je zelo sporno, saj pridobivanje litija zahteva uporabo velikih količin žveplove kisline in drugih kemikalij, kar prinaša visoko tveganje za onesnaženje tal in vodnih virov.

Na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter na Ministerstvo za naravne vire in prostor Republike Slovenije naslavljamo zahtevo, da od avstrijske vlade nemudoma zahteva izvedbo:

• Presoje vplivov na okolje (OPE): Celovite ocene vplivov projekta na okolje, vključno z vodnimi ekosistemi.
• Čezmejne presoje vplivov na okolje: V skladu s Konvencijo iz Espooja, ki zagotavlja pravno podlago za zaščito okoljskih interesov držav, na katere projekt lahko vpliva.

Gre za ključno vprašanje zaščite naravnih virov, zdravja prebivalcev in mednarodne odgovornosti. Slovenija mora nemudoma ukrepati in zahtevati transparentnost ter strokovno oceno vseh potencialnih vplivov projekta izkopavanja litija na okolje.

Vpliv izkopavanja litija v gorovju Koralpe na reko Dravo in okoljske posledice

Reka Drava je eden najpomembnejših vodotokov v regiji, ki prečka več držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska), in zagotavlja ključen habitat za številne vrste organizmov. Ekosistemi v reki Dravi vključujejo ribe, nevretenčarje, rastline in mikroorganizme, ki so tesno povezani z kakovostjo vode in njenim fizikalno-kemijskim ravnovesjem. Ribe, kot so potočna postrv, lipan in redki sulci, so občutljive na spremembe kakovosti vode. Kemično onesnaženje bi lahko zmanjšalo njihove populacije. Niso prizadete le ribe, ampak tudi nevretenčarji, mikroorganizmi in vodna vegetacija, ki imajo ključno vlogo v ekosistemu. Občine ob reki Dravi črpajo pitno vodo neposredno iz reke ali njenih obrežij. Onesnaženje bi zahtevalo obsežno čiščenje, s čimer bi nastali dodatni stroški in tveganje za zdravje prebivalcev. Naše trditve potrjuje študija, ki jo je objavil ScienceDirect , študija je bila zasnovana za raziskovanje učinkov Litija pri postrvih in drugih organizmih. Pokazala povišane koncentracije Li v ribjih možganih s povezanimi učinki.

Med ključnimi vrstami rib, ki bi verjetno bile izpostavljene posledicam rudarjenja v reki Dravi so:

• Potočna postrv (Salmo trutta fario): Vrsta, občutljiva na spremembe kakovosti vode in kisika.
• Lipan (Thymallus thymallus): Vrsta, ki živi v čisti, hladni vodi z visoko vsebnostjo kisika.
• Klen (Squalius cephalus): Vrsta, ki se prilagaja različnim habitatom, vendar je občutljiva na kemično onesnaženje.
• Som (Silurus glanis): Največja sladkovodna riba v reki Dravi, odvisna od stabilnega ekosistema.
• Sulec (Hucho hucho): Redka in ogrožena vrsta, ki zahteva zelo čisto okolje.

Drugi vodni organizmi:

• Nevretenčarji: V reki Dravi živijo različne vrste rakov, polžev in insektov, kot so vodni hrošči in ličinke kačjih pastirjev. Ti organizmi so pomembni kazalniki kakovosti vode.
• Mikroorganizmi: Fitoplankton, zooplankton in mikrobne združbe igrajo ključno vlogo v kroženju hranil in razgradnji organskih snovi.
• Vodna vegetacija: Reke z ustrezno kakovostjo vode omogočajo rast vodnih rastlin, ki zagotavljajo zavetje in hrano drugim organizmom.

V AAG zatavamo da morata Slovenska ministrstva za naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo:

• Uradno zahtevati čezmejno presojo vplivov na okolje: To je ključno za zaščito slovenskih vodnih virov in biotske raznovrstnosti.
• Sodelovati z avstrijskimi oblastmi: Zahtevati natančne podatke o načrtovanih postopkih in nadzoru nad onesnaženjem.
• Vključiti strokovnjake: Ugotoviti možne posledice in zagotoviti pravno zaščito slovenskih interesov.

V vednost smo dopis poslali predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu

Povezava: RUDNIK LITIJA NA AVSTRISKEM KOROŠKEM LAHKO OGROZI TUDI VODE V SLOVENIJI

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST