Kmetje, ki tožijo svojo vlado, ker ne ukrepa proti podnebnim spremembam, se morda sliši presenetljivo – bolj smo navajeni videti kolone traktorjev na ulicah s kmeti, ki protestirajo proti vsiljevanju podnebnih in trajnostnih politik. Toda prav to se dogaja v Švici – državi, kjer se je povprečna temperatura dvignila že za 2,8 °C v primerjavi s predindustrijskimi časi.

Marca lani se je skupina kmetov obrnila na švicarska sodišča, da bi prisilila vlado, naj stori več za ukrepanje proti podnebnim spremembam, preden njihove kmetije postanejo nesposobne za preživetje.

Devet kmetov in pet združenj kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo poljščin, sadja in zelenjave, vinogradništvom, gozdarstvom in živinorejo, je predložilo dokaze, da so antropogene, s podnebjem povezane suše in vročina, vse pogostejša neurja, toča in spremembe letnih časov povzročile izgube 10–40 % letnega prometa v zadnjih treh letih. Prilagajanje podnebnim spremembam še povečuje te izgube.

Ta primer je še treba rešiti – kmetje so bili prvotno zavrnjeni in še vedno čakajo na izid pritožbe. Vendar pa pomeni velik premik v stališču kmetov glede okoljskih vprašanj. V zadnjih nekaj letih je bilo v Združenih državah Amerike in drugod vloženih in zmaganih veliko tožb , da bi zadržali ‘metanske velike družbe’, ki vključujejo mlečne farme, proizvajalce svinjine in druge kmetijske družbe, odgovorne za njihov prispevek h globalnemu segrevanju.

Nasprotno pa švicarski primer postavlja kmete kot ključne zagovornike varstva podnebja. Prispeva tudi k širšemu trendu, v katerem posamezniki vse pogosteje tožijo vlade zaradi malomarnosti glede podnebnih sprememb.

Bodo tožbe kmetov kaj spremenile? Morda bodo. Tukaj pojasnjujemo, kako.

Klimatski vozniki

Kmetovanje je v središču podnebnih sprememb. Agroživilski sektor predstavlja približno eno tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov. Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, kot je določeno v Pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, bo nemogoče brez obravnave tega sektorja.

Hkrati kmetijstvo močno prizadenejo naraščajoče temperature in ekstremno vreme, vključno s sušami, vročinskimi valovi, zmrzali in močnimi padavinami, pa tudi spremembe škodljivcev . Ti učinki se zelo razlikujejo od regije do regije, od pridelka do pridelka in od kmetije do kmetije, odvisno od lokalnega podnebja, terena in vrste tal, dostopa do vode in vrste kmetovanja .

Stroški nastanejo zaradi izgubljenih donosov, povečanih tveganj in potrebe po izvajanju prilagoditvenih ukrepov in kmetijskih praks, ki so odporne na podnebne spremembe, kot je zamenjava posevkov, izboljšanje tal in uporaba večjega namakanja. Dolgoročno kmete skrbi, da bi lahko podnebne spremembe ogrozile sposobnost preživetja nekaterih kmetij .

Čeprav švicarski kmetje opozarjajo na ta vprašanja, niso edini – kmetovalce po vsem svetu močno prizadenejo hitro spreminjajoče se podnebje.

Privilegiran položaj

Kmetijstvo je bilo doslej zaradi svojega gospodarskega in kulturnega pomena tudi izvzeto iz najstrožjih predpisov o varstvu podnebja in okolja . Na primer, Global Methane Pledge, uveden leta 2021 na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26, se osredotoča predvsem na zmanjšanje emisij tega močnega toplogrednega plina iz sektorjev nafte, plina in odpadkov, ne pa iz prehranskih sistemov. Leta 2023 so na COP28 pogodbenice pariškega podnebnega sporazuma podpisale nezavezujočo zavezo o trajnostnem kmetijstvu, vendar le v zvezi s prilagajanjem sedanjih praks, ne pa tudi blažitve podnebnih sprememb.

V zadnjih nekaj letih so nekatere države začele pozorneje proučevati vlogo kmetijstva v podnebni politiki. Evropski zeleni dogovor in skupna kmetijska politika (SKP) si prizadevata za trajnostno proizvodnjo hrane in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa krepita odpornost prehranskih sistemov ¹¹ . Podobno švicarska podnebna strategija za kmetijstvo in prehrano poudarja samooskrbo, hkrati pa zmanjšuje ekološki odtis države, povezan s hrano, s priporočili, oznakami na živilih, prehranskimi nasveti in raziskavami.

Kljub temu so kmetje še vedno skeptični. Postavitev kmetov v središče pozornosti podnebne politike je okrepila sporočilo, da so „onesnaževalci, ki morajo plačati“. Leta 2024 so se številni kmetje po vsej Evropi v odgovor udeležili organiziranih protestov ¹² . Poleg tega, da se soočajo z naraščajočimi proizvodnimi stroški, konkurenčnim pritiskom zaradi sporazumov o prosti trgovini, visokimi maržami, plačanimi trgovcem na drobno, in slabimi delovnimi pogoji, zdaj nosijo stroške in regulativna bremena podnebne politike, pravijo.

Kljub temu, ko se kmetje sami soočajo z vse večjimi podnebnimi vplivi, nekateri začenjajo dvomiti o tej pripovedi „kmet proti okolju“ in pozivajo k večjim ukrepom za zaščito svojega preživetja – ob zagotavljanju proizvodnje hrane.

Naraščajoči pritisk

Švicarski kmetje, ki so vložili tožbo, svojo nacionalno vlado obtožujejo, da ni sprejela učinkovitih ukrepov za zaščito pred najobsežnejšimi posledicami podnebnih sprememb. Kmetje trdijo, da je malo verjetno, da bo Švica izpolnila svoje prihodnje zaveze, ker vlada več kot 20 let ni upoštevala lastnih zakonov o podnebnih spremembah in deluje v nasprotju s svojo dolgoročno podnebno strategijo. Številne kmetije bodo zaradi podnebnih sprememb manj donosne in izpostavljene večjim tveganjem, kar bo ogrožalo nadaljevanje poslovanja.

V pravnem smislu kmetje trdijo, da poleg kršenja njihovih pravic do življenja, zasebnega in družinskega življenja ter osebne svobode, neukrepanje vlade ogroža njihovo ekonomsko svobodo in lastninske pravice. Potem ko se zvezno ministrstvo za okolje, promet, energijo in komunikacije sprva ni strinjalo, so kmetje vložili pritožbo na švicarsko zvezno upravno sodišče; če tudi to ne bo uspelo, se bodo zoper sodbo verjetno pritožili na zvezno vrhovno sodišče.

Pritožba švicarskih kmetov temelji na dveh prelomnih tožbah zaradi podnebnih sprememb. Prvi je primer Neubauer, ki ga je sprožila skupina okoljevarstvenikov in v katerem je nemško zvezno ustavno sodišče leta 2021 potrdilo, da je država dolžna zaščititi državljane – vključno s kmeti – pred vplivi in ​​grožnjami podnebnih sprememb na podlagi ustavnih jamstev. premoženja. Vendar pa sodišče te dolžnosti v tem primeru ni štelo za kršeno.

Drugi je skupina starejših švicarskih žensk, imenovanih KlimaSeniorinnen Schweiz ali švicarske starejše ženske za zaščito podnebja, ki je svojo vlado leta 2016 ovadila pred sodiščem – in leta 2020 na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) – zaradi njenega neukrepanja. o podnebnih spremembah ¹³ .

Samo en mesec po tem, ko so kmetje vložili tožbo, aprila 2024, je KlimaSeniorinnen zmagal. V sodbi ESČP je navedeno, da imajo posamezniki pravico do zaščite pred škodljivimi učinki podnebnih sprememb na njihova življenja, zdravje in dobro počutje, vlade pa so dolžne zaščititi posameznike. Veliki senat ESČP je ugotovil, da je Švica kršila to dolžnost.

Vendar je ta odločitev naletela na oster odpor v švicarskem parlamentu in vladi, ki sta sodišče obtožila sodne prekoračitve, izrazila pomisleke glede suverenosti in delitve oblasti ter odkrito zavračala sodbo ESČP. Naslednje bo vplivalo na primer kmetov. V prihodnjih mesecih bo izvajanje sodbe KlimaSeniorinnen spremljal Odbor ministrov Sveta Evrope. Švicarski akcijski načrt, ki podrobno opisuje, kako bo izvajala sodbo ESČP, bo natančno preučen in verjetno predmet izboljšav.

Obupni znaki

Obstajajo razlogi za domnevo, da imajo kmetje morda boljše možnosti za pritisk na švicarsko vlado, naj ukrepa, kot pa KlimaSeniorinnen . Glede na izjemno vlogo kmetijstva v švicarski politiki se zakonodajalci in sodniki morda bolj odzivajo na gospodarski primer kot na socialnega primera, ki ga predlaga KlimaSeniorinnen . In zmaga bi spremenila pravno krajino za druge primere v Evropi in morda tudi zunaj nje.

EKČP je okrepila dostop do sodišč za združenja različnih skupin v primerih, povezanih s podnebjem. To pomeni, da kmetje in drugi posamezniki zdaj lažje združijo moči, finance in pravno znanje, ko si prizadevajo za učinkovito zaščito pred škodljivimi vplivi in ​​grožnjami podnebnih sprememb.

Vendar pa so tudi izzivi za kmete. Za razliko od KlimaSeniorinnen , švicarski kmetje ne bodo mogli uveljavljati kršitev svoje ekonomske svobode in lastninskih pravic pri ESČP, ker Švica ni ratificirala ustreznega protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki zajema te pravice. Od švicarskih sodišč se pričakuje, da bodo glede te zadeve zadržana, dokler se postopek izvajanja primera KlimaSeniorinnen ne zaključi.

Kakorkoli že gre pritožba švicarskih kmetov, ta primer predstavlja še en odločilen mejnik na dolgi poti podnebnih sporov za več podnebnih ukrepov. Ker se kmetje pojavljajo kot podnebne tožbe, so vlade pod pritiskom, da priznajo, da je v kmetijstvu potreben hiter in pravičen prehod, da se zagotovi podnebno varna prihodnost. Svet si ne more privoščiti, da bi kmete pustil v podnebni negotovosti, tako kot si kmetje ne morejo privoščiti, da bi obrnili hrbet spreminjajočemu se podnebju.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST