Mednarodno društvo Alpe Adria Green (AAG) je bilo omenjeno v glasilu Lovec v letošnji številki 2, v članku o vetrnih elektrarnah (stran 55), avtorja Ivana Benčine z naslovom VETERNICAM NE, VIKEDOM DA, ki ga objavljamo spodaj.

Ko smo v AAG napisali odgovor in uredništvo glasila lovec smo dobili naslednji odgovor, ki nas spominja na druge čase:

ODGOVOR AAG, KI GA URODNIŠTVO LOVCA NI HOTELO OBJAVITI:

Cenimo lovsko organizacijo in lovske družine. Zato odklanjamo osebno obračunavanje avtorja Benčine, ki povrh v članku potvarja delovanje našega društva v zvezi z nesprejemljivimi načrti izgradnje industrijskih con s škodljivimi objekti, kot so to vetrne elektrarne (VE) za ljudi in živali v pristni naravi.  AAG ima uradno pravico zastopati javni interes na področju okolja in narave. In zato že več kot deset let branimo oboje pred razvrednotenjem slovenskega prostora z načrti gradnje vetrnih elektrarn, ki jih dejansko ne potrebujemo. Imamo dovolj stabilnih virov elektrike. Vlaganje v naključno elektriko po vetru, še dodatno podprto s subvencijami in podkupovanjem občin in lastnikov parcel, je družbeno škodljivo, ker potrebujemo denar za naš razvoj, ne pa za metanje v veter.

Vetrna elektrarna Mali log v občini Loški Potok, kot tujek v naravi, z nazivno močjo 1 MW, skupne višine 125 m (že samo to razvrednoti naravno in kulturno krajino) je načrtovana s priklopom na prenosni daljnovod, kjer se izgubi v stabilni elektriki omrežja, kar dokazuje njeno nepomembnost. Obenem so naknadno dobesedno izsilili brutalno gradnjo ceste skozi naraven prostor za izjemne tovore – dele vetrnic, tako po dolžini več deset metrov, kot po teži več deset ton. Odklanjamo tudi goloseke gozdov zaradi vetrnic.

Naj še omenimo, da ima obstoječa največja vetrnica pri Dolenji vasi, z 2,3 MW nazivne moči (zelo redno dosežene), 133 m višine, v  KS Senožeče, letni izkoristek v obratovanju okrog 15 odstotkov. Razlog za izgradnjo VE so torej zgolj dobički, morda pa tudi provizije od proizvajalcev vetrnic, ne pa elektrika.  V Dolenji vasi so se bivalne razmere zaradi posebnega, pulznega hrupa vetrnice poslabšale. Ker ustreznih predpisov ni, inšpektorji na pritožbe ne ukrepajo.

Kot vemo, so tudi lovci varuhi narave. Povsod tam, kjer so ljudje dobro seznanjeni s škodljivostjo vetrnih elektrarn, jih močno odklanjajo. Na primer na Pohorju, pa z referendumom v KS Senožeče, ki ga je potrdila občina Divača. Prav tako v Ilirski Bistrici. Ne premami jih denar, raje imajo na primer turistični razvoj, kjer je priložnost za zaslužek prebivalcev, predvsem pa so vredni mirnega okolja brez ogrožanja zdravja in padca cen svojih nepremičnin.

Splača se ponovno prebrati članek o vetrnih elektrarnah v lanski decembrski številki Lovca, zato teh dejstev ne bi ponavljali. Hvaležni smo dr. Petru Kruljcu za objavljen članek in predvsem za neposredne informacije o živalskem svetu, še posebej na območju Parga, kjer bi ga neodgovoren investitor hotel uničiti. Tega znanja nimajo niti v uradni ustanovi Zavodu RS za varstvo narave niti v Zavodu za gozdove. 

Dovolj povedno je, da tokratni avtor Benčina ne zanika nobenega tehničnega podatka o škodljivosti vetrnih elektrarn iz decembrske številke Lovca.    

Za lovstvo in za kmete, pa tudi širše, so gotovo zanimive ugotovitve Lovske družine Senožeče o vplivu VE Dolenja vas na divjad. Zaradi nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka, predvsem v obliki pulzov, ki ju generira vsaka vetrnica, ko gredo krila vetrnice mimo stolpa, se ženski del populacije, katere skrb je v prvi vrsti zaščititi podmladek, srne z mladiči in košute s teleti ter enoletnimi junicami, seli daleč stran od vetrnice, prav tako divji prašič.  Da te ugotovitve držijo, kaže porast škod po divjadi na območju vinogradov, kljub povečanem odstrelu jelenjadi vseh upravljalcev na območju Brkinsko Kraške zveze lovskih družin. V zadnjih letih se to drastično pozna na vinogradih na območju Krasa in Vipavske doline, sporočajo lovci.  

Zaradi vsega povedanega vetrne elektrarne niso primerne za Slovenijo.

                                                                       Predsednik društva Alpe Adria Green,

                                                                                          Vojko Bernard

Vsi resni časopisi in glasila imajo možnost, da omenjeni v njihovih člankih podajo odgovor in urednišča ne določijo nekoga drugega, da poda odgovor mamesto drugega. AAG se in se bo še nadalje odzival na neresnične ali dvoumne izjave posameznikov, ki želijo razvrednoti delo in žalijo AAG!

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST