Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dovoljuje odstrel brejih košut na podlagi enega samega telefonskega klica

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki še vedno dovoljuje odstrel brejih košut (Cervus elaphus) zgolj na podlagi telefonskih zahtev lovskih družin. Ta praksa, ki je v večini Evrope prepovedana ali strogo omejena, ni le neetična, temveč ima tudi resne ekološke, demografske in gospodarske posledice.

Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izdana 25. julija 2023, je dovolila odstrel mladičev jelenjadi (telet) zunaj določene lovne dobe na območju lovišča Rakitna. Utemeljitev? Prijavljena škoda na koruznih poljih—kljub dejstvu, da slovenska zakonodaja zahteva, da morajo lastniki zemljišč pred zahtevo za odstrel najprej sprejeti zaščitne ukrepe.

Ta odstrel jelenjadi se izvaja že od leta 2023, tudi letos so slovenske lovske družine ponovno prejele dovoljenja za odstrel brejih košut. Kljub ponavljajočim se pravnim ugovorom, ki jih vlagajo naravovarstvene organizacije, kot je Alpe Adria Green (AAG) in tudi nekatere lovske družine, ki se z odstrelom ne strinjajo, se Direktorat za gozdarstvo in lovstvo na pritožbe več ne odziva.

Prvi uradni odgovor vodje Sektorja za lovstvo je vseboval izjavo, da “etična presoja vsebine upravne odločbe ni stvar upravnega postopka”—stališče, ki popolnoma ignorira temeljna načela odgovornega upravljanja divjadi. Odstrel brejih košut nima nobene znanstvene podlage in je popolnoma nepotreben, saj bi bilo mogoče težave rešiti z alternativnimi zaščitnimi ukrepi.

Ta politika je še posebej nesprejemljiva, če upoštevamo dejstvo, da je bila jelenjad v Sloveniji nekoč popolnoma iztrebljena zaradi pretiranega lova. Vrsta je preživela le zahvaljujoč nadzorovanim programom ponovne naselitve, danes pa iste lovske družine, ki so jo iztrebile, umetno krmijo jelenjad, služijo s turističnim lovom in zahtevajo nepotreben odstrel pod pretvezo kmetijske škode.

Jelenjad ima ključno vlogo v gozdnih ekosistemih, saj prispeva k razprševanju semen, ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečevanju širjenja invazivnih rastlinskih vrst. Nenadzorovan odstrel, zlasti brejih samic, moti naravno selekcijo in lahko povzroči katastrofalne dolgoročne posledice:

• Nepremišljen odstrel razmnoževalnih samic zmanjšuje prihodnje generacije, kar vodi do nenaravnega neravnovesja v populacijski dinamiki.
• Ko so matere odstranjene, preživeli mladiči brez vodstva tavajo, kar povečuje njihovo smrtnost in povzroča stres v že tako ranljivih ekosistemih.
• Prekomerno lovljenje jelenjadi povzroča porušitev naravnega vegetacijskega cikla, kar negativno vpliva na obnavljanje drevesnih vrst in povzroča izgubo biotske raznovrstnosti.

Slovenija je z odločitvijo, da dovoljuje odstrel brejih košut in mater z mladiči, v neposrednem nasprotju z etičnimi standardi upravljanja divjadi, ki jih spoštuje večina evropskih držav. Odstrel reproduktivnih samic je nehuman, nepotreben in dolgoročno škodljiv za populacijo jelenjadi.

V večini naprednih držav je tovrstna praksa strogo prepovedana. V Nemčiji in Avstriji je odstrel brejih košut zakonsko prepovedan, saj predstavlja etično sporno prakso in ekološko tveganje. Švedska je sprejela trajnostni in minimalno invaziven pristop, pri katerem se izogibajo nepotrebnemu poseganju v populacijo, da bi ohranili naravno strukturo črede. Francija namesto odstrela vlaga v upravljanje habitatov, uporablja ograje, odvračalna sredstva in ekološke ukrepe, s čimer se izogne pobijanju divjadi.

Slovenija pa kljub etičnim in ekološkim opozorilom še naprej dovoljuje masovni odstrel brejih košut, kar nas postavlja v nasprotje s sodobnimi evropskimi praksami trajnostnega upravljanja z divjadjo.

Dovoljevanje lova na breje živali ali matere z mladiči je splošno priznano kot nehumana praksa, ki krši etične standarde varstva divjih živali. Takšni odstreli povzročajo nepotrebno trpljenje živali, rušijo naravno populacijsko strukturo in imajo dolgoročne negativne posledice za ekosistem.

Eden največjih problemov upravljanja divjadi v Sloveniji je pomanjkanje znanstvenega monitoringa populacije jelenjadi. Namesto da bi kvote za odstrel temeljile na neodvisnih ekoloških raziskavah, jih pogosto določajo lovske družine same, kar vodi v ne transparentno in pristransko upravljanje divjadi.

V Sloveniji ne obstaja celovit nacionalni monitoring populacije jelenjadi, ki bi zagotovil objektivne podatke o številčnosti in zdravju populacij. Lovske družine enkrat trdijo, da se populacija jelenjadi povečuje, drugič spet drastično zmanjšuje zaradi »plenjenja« šakalov, vendar neodvisne raziskave tega ne potrjujejo. V resnici so ocene populacije pogosto subjektivne in temelječe na interesih lovskih lobijev.

Odločitve o odstrelu se sprejemajo na podlagi posameznih pritožb kmetov ali lovcev, namesto da bi temeljile na verificiranih znanstvenih analizah ekosistemov in populacijske dinamike. S tem, ko slovenska vlada dovoljuje lovskim organizacijam, da same določajo kvote za odstrel, dejansko privatizira upravljanje z divjadjo. Jelenjad je obravnavana kot lovski vir in gospodarski proizvod, namesto da bi bila prepoznana kot ključni del naravnega ekosistema.

Jelenjad je bila v preteklosti v Sloveniji skoraj popolnoma iztrebljena zaradi nenadzorovanega lova, uničevanja habitatov in slabih politik upravljanja divjadi. Vrsta je preživela izključno zaradi naravnega širjenja iz Avstrije in Hrvaške ter programov ponovne naselitve v 20. stoletju.

Danes se zgodovina ponavlja. Državno odobreni odstreli ponovno ogrožajo stabilnost vrste, ki je bila nekoč že skoraj izbrisana iz slovenskih gozdov. Namesto da bi se slovensko Ministrstvo za kmetijstvo učilo iz preteklih napak, podpira lovske prakse, ki lahko dolgoročno povzročijo nepopravljivo škodo populaciji jelenjadi.

Koristi od te politike imajo posamezne lovske družine, ki profitirajo s turističnimi lovi, prodajo divjačine in trofejnim lovom, hkrati pa z umetnim krmljenjem jelenjadi zagotavljajo stalno visoke populacije, da lahko ohranjajo visoke kvote za odstrel. Prav tako imajo koristi kmetijski lobiji, ki namesto da bi vlagali v preventivne ukrepe za zaščito poljščin (ograje, odvračalna sredstva, sonaravne metode), raje lobirajo za hitro in smrtonosno rešitev – odstrel divjadi. Prav tako imajo korist od te politike vladni uradniki, ki ignorirajo znanstvena priporočila in mnenja naravovarstvenih organizacij ter delujejo v korist posameznim lovskih interesov, ne pa v interesu trajnostnega upravljanja naravnih virov.

Največji poraženci pa so prostoživeče živali, ki so žrtev neodgovornega upravljanja in političnih interesov ter ugled Slovenije kot okoljsko odgovorne države, ki je vse bolj na udaru, saj postaja jasno, da slovenska politika ne sledi trajnostnim in etičnim standardom upravljanja z naravo.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST