Alpe Adria Green, mednarodno društvo v javnem interesu je v zakonskem roku podal na MOPE: Pripombe, predlogi, zahteve ter strokovno gradivo Alpe Adria Green (AAG)
PRIPOMBE:
- AAG že več let sodeluje v javnih razgrnitvah načrtov za vetrne elektrarne (VE). Utemeljeno dokazujemo, da Slovenija ne potrebuje VE in izgradnje vetrnih industrijskih con. Že obstoječe VE same dokazujejo, da so nepotrebne, ne zgolj zaradi nizkega letnega izkoristka med 15 – 20%. Predvsem s svojim naključnim, nepredvidljivim in nezanesljivim delovanjem samo povzročajo dodatne stroške omrežju in prodajajo nekajkrat dražjo elektriko. Služijo samo nekaj posameznikom na račun slovenskega prebivalstva, ki trpi njihovo onesnaževanje s hrupom. Obenem s spornimi subvencijami (podkupovanjem) usmerjamo denar v uničevanje Slovenije.
- Zato v uvodu zahtevamo, da se ustavijo vsi projekti vetrnih elektrarn in ukinejo vse subvencije v VE. Evropski komisiji mora vlada povedati, da se učimo iz napak Nemčije in drugih držav z VE in da naše države in ljudi ne bomo uničevali z vetrnicami, ki so nepotrebne in škodljive.
- To zahtevo dodatno opiramo na Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), na njegov 4. člen (namen in cilji), alinea (1):
(1) Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takega družbenega razvoja,
ki omogoča dolgoročne pogoje za zdravje, počutje in kakovost življenja ljudi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
V nadaljevanju dokazujemo, da načrti z VE nasprotujejo alinei (1).
- Dokaz, da prebivalstvo, če ni premalo obveščeno ali zavedeno, nasprotuje vetrnim elektrarnam, je odklonitev načrtov za 56 vetrnic na Pohorju, ki bi ga uničile. Tako je tudi stališče AAG, ki deluje v prid prebivalstvu. Žal pa politika deluje v škodo prebivalstvu, ki bi bila dolgoletna, saj je življenjska doba vetrnic deklarirana na 20 let.
- Poseben predmet AAG obravnave je gradivo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direktorata za prostor in graditev kot pripravljavca državnega prostorskega načrta: Študija variant z utemeljitvijo rešitve za vetrno elektrarno Rogatec, okoljsko poročilo, z dodatkom za varovana območja in predlog državnega prostorskega načrta, s podaljšanim rokom javne obravnave do 30.aprila 2025.
- Po Povzetku za javnost naziv Vetrna elektrarna Rogatec (VE Rogatec) pomeni skupino petih vetrnih agregatov neznanih moči, višine do 135 m in celotne višine (krilo navzgor) do 220 m. Največja dolžina krila bi bila iz teh podatkov 85 m.
- AAG z utemeljitvami v nadaljnjem besedilu zahtevamo, da se Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za VE Rogatec ne sprejme in da se postopek njegovega sprejemanja ustavi in s tem prepreči, med drugim, razvrednotenje območja Haloz in uničevanje zdravja in kvalitetnega bivanja prebivalcev ter kršitev človekovih pravic.
Navedbe AAG veljajo smiselno za vse predložene dokumente, da ne navajamo posebej.
Posebej poudarjamo, da je lastnik parcel, na katerih bi bili vetrni agregati odgovoren za vso škodo, ki bi nastala izven parcel.
- Še en dokaz za zavrnitev projekta VE Rogatec je gradbeni zakon GZ-1 NPB 3 v 2.členu, ki ga uveljavljamo v postopku:
2. člen (namen)
(1) Namen tega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov.
(2) Za javni interes iz prejšnjega odstavka se štejejo predvsem varnost objektov,
spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
VE Rogatec nasprotuje javnemu interesu, posebej v poudarjenih terminih, zraven pa je še škodljiv in nevaren za zdravje ljudi, zato zahtevamo zavrnitev projekta VE Rogatec.
- VE Rogatec je tudi nedovoljen objekt.
Dokaz: VE Rogatec je nevaren inženirski gradbeni objekt. Po Gradbenem zakonu (GZ-1, NPB 3) v skladu s 18.točko 3.člena kot nevaren objekt ni dovoljen.
Po 22.točki 3.člena velja za VE Rogatec opis nevarnega objekta: ” Nevarni objekt je bjekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev in neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte.”
V nadaljnjem dokazujemo nevarnost objekta VE Rogatec. V pomanjkanju ali odsotnosti domačih podatkov, uporabljamo tuje izkušnje. Dokazujemo, da so realni scenariji nevarnosti objekta VE Rogatec preverjeni z nevarnimi dogodki pri podobnih objektih v tujini.
- VE Rogatec je nevaren (neposredno ogroža) zdravju in življenju prebivalcev.
VE Rogatec je v tem podoben drugim primerljivim VE po svetu.
Opredelitev zdravja in življenja prebivalcev po Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO/WHO) v ustanovni listini: ” Zdravje je stanje popolnega fizičnega, psihičnega in socialnega dobrega počutja in ne le odsotnost bolezni ali slabosti.”
Dokaz nevarnega učinka na zdravje VE 1:
VE Dolenja vas, občina Divača: 28. februarja 2014 so prebivalci Dolenje vasi, najbližji 850 m od vetrnice, poslali ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu pismo, v katerem opisujejo tudi vpliv hrupa VE na spanje:
”Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate – kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta “izobraževanje” o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!”
Odziv prebivalcev vlagamo kot pričevanje ob negativnih učinkih vetrnice.
Prebivalci so bili sprva naklonjeni postavitvi VE Dolenja vas, ki je bila razglašena za poskusno, že po dobrem letu obratovanja vetrnice pa so bili odločno proti. Tudi z referendumom leta 2014 v KS Senožeče, katerega rezultat je tudi občinski svet občine Divača sprejel.
Od takrat se ni nič spremenilo. Zasebni lastnik vetrnice je niti ponoči noče ustaviti. Pomembnejši mu je dobiček. Prijave inšpektorjem niso dale rezultatov, saj so izjavljali, da za hrup vetrnih elektrarn ni predpisov. In teh še danes ni. Politika v navezavi s kapitalom jih noče sprejeti, kljub mnogim protestom in predlogom nevladnih organizacij, tudi AAG, civilnih iniciativ in Varuha človekovih pravic.
Dokaz nevarnega učinka na zdravje 2:
Avtentična pripoved iz obiska predstavnice CI Ojstrica na avstrijski strani Košenjaka z vetrnicama v januarju 2023, ki jo vlagamo kot pričevanje ob negativnih učinkih VE v postopek:
«Zaradi razmer smo parkirali ob cesti hiše, pred katero je gospa odmetavala sneg. Prišla je naproti, najbrž je mislila, da smo zašli, ko pa smo začeli spraševati o VE, pa se je iz nje vsul plaz besed, polnih žalosti, grenkobe, jeze.
Če zapišem na kratko – od prve VE je oddaljena cca. 1100 m, zato je nihče ni nič vprašal, takšna je zakonodaja v Avstriji. Minimalna razdalja na avstrijskem Koroškem je sicer 1.500 m.
Zemljišče, kjer VE stojita, je cerkveno in meji s tremi kmetijami. Tem trem kmetom so ponudili odškodnino, ker živijo znotraj 1000 m, kjer je postavitev pravzaprav nedovoljena. Sprejeli so jo, zdaj VE stojijo.
Iz gospe pa je vrelo. »Ne stojijo še dolgo, a odkar so tu, smo nenehno nervozni, v prsih me stiska, težko se umirimo. Zato se najraje zapremo v hišo, kjer se mi zdi, da jih ne slišim, se pa tudi tam ne počutim dobro. Nekako se zdi, da smo neprestano pod stresom. Sem sem prišla, ker brat sam ne more skrbeti za bolno mamo, nobeden od njiju se ne želi preseliti. Dokler bo mama, ji bom pomagala, potem tukaj ne bom ostala. Upam, da se mi zdravje prej ne poslabša«.
Dokaz nevarnega učinka na zdravje 3:
Medicinska znanstvena raziskava vpliva VE na zdravje in počutje na primerih prebivalcev, opisana v knjigi (294 strani) dr. Pierpontove: Wind turbine syndrome, 2009, ZDA (Sindrom vetrnih turbin), ki jo vlagamo kot ekspertno gradivo v postopek.
Raziskava je bila opravljena na pobudo National Academy of Sciences, ZDA, da se pridobi več dejstev o vplivu nizkofrekvenčnega hrupa (NFH) VE na prebivalce.
Škodljiv vpliv NFH, vključno z infrazvokom, za zdravje in počutje je bil dokazan.
V knjigi je posebno poglavje za strokovnjake v kliničnih praksah.
Obiski so obsegali 10 družin (skupaj 38 članov), ki so trpeli zaradi hrupa VE, v starosti od 1 do 75 let, ki so prebivali na razdaljah od 305 m do 1,5 km od VE z nazivnimi močmi od 1,5 do 3 MW.
Simptomi zaradi hrupa VE so se kazali kot: nezmožnost spanja oz. zbujanje zaradi hrupa, glavobol, škodljivi pojavi v ušesu kot so tinitus, slabost podobna morski bolezni, potem omotica, vrtoglavica, motnje vida, nepravilno bitje srca (tahikardija, aritmija), razdražljivost, problem s koncentracijo (onemogočeno umsko delo, učenje), drgetanje notranjih organov in resonančna gibanja notranjih organov.
Iz literature so znane lastne frekvence notranjih organov, ki jih zunanji impulzi od VE v NFH in infrazvočnem območju lahko nevarno vzbujajo skozi 20 let, kot navajajo življenjsko dobo VE:
srce ~ 1 Hz (0,2 – 2 Hz), možgani ~ 10 Hz (7 – 13 Hz), posebno nevarna frekvenca je 7 Hz, pljuča in dihalni sistem ~ 5 – 40 Hz, krvni obtok 0,05 – 0,3 Hz, oči ~ 19 Hz (motnje vida). S tem vedenjem postanejo vzroki za simptome razumljivi.
Pomembne so vibracije zraka v tem frekvenčnem območju, ne pa to ali se hrup sliši ali ne.
Še posebej so nevarni ponavljajoči pulzi (impulzi, sunki hrupa), ko gre krilo vetrnice mimo stebra.
V raziskavi navajajo, na osnovi ugotovljenih negativnih vplivov VE za tisto okolje, tudi najmanjšo razdaljo do bivališč 2 km.
S pripombo, da je ta razdalja mišljena za omenjene nizke moči in ne za hribovit svet.
Uveljavljena strokovnjaka v akustiki, ki sta sodelovala, Kamperman in James, pa navajata za hribovit svet minimalno razdaljo 3,2 km. Za mirno podeželje pa še več.
Iz tega lahko zaključimo, da današnje večje in močnejše VE zahtevajo še večje razdalje, še posebej v hribovitem mirnem svetu, kakršen je v Sloveniji, kjer tudi živijo ljudje.
In še posebej je to nujno, če gre za več VE. Poznamo tudi kumulativen vpliv.
AAG zagovarja minimalno razdaljo 5 km in jo dajemo kot zahtevo v postopek.
Dokaz nevarnega učinka na zdravje 4:
Posebej podrobno obrazložitev nevarnega učinka na zdravje je predstavila Dr. Mariana Alves-Pereira, ki je predavala tudi v Sloveniji leta 2018.
Njeno predavanje vlagamo kot ekspertno gradivo, ki se mora upoštevati v postopku.
Povezava na njeno predavanje je: https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE
Dokaz nevarnega učinka na zdravje 5:
Vedno več je dokazov o eroziji nevarnih sestavin kril VE. Ker ni domačih raziskav, navajamo tuje izkušnje, ki jih vlagamo kot ekspertno gradivo, na povezavi:
https://www.wind-watch.org/news/2024/11/30/toxic-blade-time-bomb/
prilagamo eno od navedb v prispevku;
„Odstranjevanje mikroplastike z lopatic turbin, znano kot erozija vodilnega roba, je velika težava za proizvajalce, ki so prisiljeni popravljati škodo, ki nastane že po nekaj letih. Delci, ki se erodirajo z lopatic, vključujejo epoksi, ki v 40 % vsebuje bisfenol-A (BPA), pogosto prepovedan endokrini motilec in nevrotoksin. Akademske raziskave so pokazale, da se lahko na turbino na leto izloči 137 kilogramov epoksidnih mikrodelcev.“
Ter dodajamo še znanstveno-strokovni prispevek, kar tudi vlagamo kot tuje ekspertno mnenje, ker domačih ni:
Gre za nevarnost za zdravje zaradi mikrodelcev v zraku, ki ga dihajo prebivalci, saj veter nosi delce naokrog. Delci lahko tudi zaidejo v pitno vodo. Obenem je onesnaženo tudi okolje in divjad.
Bisfenol-A ali BPA je med najbolj strupenimi snovmi, ki jih je ustvaril človek. Proizvajalci vseh izdelkov, od sokovnikov do gospodinjskih aparatov, poudarjajo, da so njihovi izdelki „brez BPA“. To pa ne velja za industrijske vetrne turbine, katerih lopatice vsebujejo BPA v prevleki iz smole.
.
Dokaz nevarnega učinka na zdravje 5:
Primer hrupa na Hrvaškem, ki škoduje ljudem in turizmu:
- VE Rogatec je nevaren zaradi možnosti porušitve enega ali več agregatov
Nevarnost PORUŠITVE in PODNEBNIH SPREMEMB z vrtinčastimi vetrovi in močnimi sunki (primer vetroloma Pohorje 2024): Iz prakse v tujini so znane porušitve vetrnih elektrarn, kar je lahko življenjsko nevarno. OPIS in gradiva ne upoštevajo te nevarnosti, niti ni predložena statična analiza VE in ocena tveganj, vključno z najslabšim scenarijem, glede na življenjsko dobo VE okrog 20 let.
Primer porušitve betonske konstrukcije, Nemčija, 4.9.2019:
- Primer Hrvaška: https://www.dnevnik.si/novice/svet/snezni-kaos-na-hrvaskem-pri-dugopolju-sunek-podrl-vetrnico-2703807/ 22.11.2024
https://n1info.si/novice/svet/vremenski-kaos-na-hrvaskem-burja-podrla-veternico-trajekti-ne-vozijo/ 22.11.2024
https://www.24ur.com/novice/tujina/pr-splitu-mocan-veter-podrl-vetrnico.html
- Primer Hrvaška, otok Pag: https://reporter.si/clanek/svet/burja-na-pagu-zrusila-50-metrov-visoko-vetrnico-538325 8.10.2017
https://www.24sata.hr/news/srusila-se-vjetrenjaca-na-pagu-olujna-bura-slomila-propeler-543089
Analiza dogodka: Najprej se je zlomilo eno krilo od treh, vsaka je dolga 25 m. Zaradi centrifugalne sile je krilo odletelo več sto metrov stran, nastalo je neravnovesje tež in se je steber z generatorjem teže 35 ton večkrat zlomil in zrušil.
- Ogrožanje ljudi ob porušitvi VE Rogatec zaradi vibracij tekom dolge življenjske dobe in ujm lahko smatramo za možno. O tem ni nobene presoje tveganja, niti izdelane statike, ki bi bila sestavni del gradiva. V primeru vztrajanja odločevalca za nadaljevanje postopka zahtevamo statiko za agregate VE Rogatec. Da gre za resno možnost porušitve, smo dokazali s primeri.
Dodajamo pa strokovno gradivo o obnašanju objektov VE. Manjka tudi podatek o teži generatorja in kril na vrhu stebra. Računamo lahko na težo preko 70 ton (teža tanka). V času 20 let in zaradi izjemnih vetrov ob podnebnih spremembah, je taka porušitev verjetna. Gre za varnost gradbenega inženirskega objekta, ki ni zagotovljena, saj tudi ne more biti zaradi dinamičnih obremenitev in staranja materiala, zato so agregati nevarni objekti.
V gradivih ni navedbe, da bi bil upoštevan PRAVILNIKo mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05, 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1)
1. člen (vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa zahteve, s katerimi se zagotovita mehanska odpornost in stabilnost objektov ves čas njihove življenjske dobe in katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektih ter v njihovi neposredni okolici.
Zato zahtevamo zavrnitev namere po izgradnji VE Rogatec.
Slika analize vibracij iz strokovne literature:
Slika 4. Šest načinov vibriranja stebra vetrnice in kombinacij
Modal shapes of the wind turbine tower structure; (a) The first mode, (b) The second mode, (c) The third mode, (d) The fourth mode, (e) The fifth mode, (f) The sixth mode
Citation: International Review of Applied Sciences and Engineering 12, 1; 10.1556/1848.2020.00091
- Nevarnost POŽARA: V celotnem življenjskem ciklu VE lahko pride do požara, kot se to dogaja z vetrnimi elektrarnami v tujini, kar predstavlja nevarnost za ljudi, za onesnaženje okolja in narave, z možnostjo razširitve požara v gozdu.
Potrebno je izdelati naslednje dokumente:
- Načrt požarne varnosti PZI, v katerem morajo biti opredeljeni vsi ukrepi (gradbeni, strojni, elektro in organizacijski, s posredovanjem ključnih zahtev po preprečitvi nastanka in širjenja požara v gozdnem področju);
- Izvedena modularna grafična simulacija možnosti širjenja požara z verificiranimi računalniškimi programi in grafičnimi prikazi radija vplivnega področja požarne ogroženosti z upoštevanjem rože vetrov, podane s strani ARSO.
Šele na osnovi zgoraj navedenih dokumentov, se lahko opravi predvidena razgrnitev projektov vetrnih elektrarn in realno podajanje vpliva požara na gozdno oziroma naravno okolje.
Zato vsekakor zahtevamo razgrnitev projektnih in računsko modeliranih podatkov, da se lahko širša javnost opredeli do nevarnosti, ki grozi zaradi požarov vetrnih agregatov.
Požarna varnost mora biti izdelana v postopku, ne kasneje. Požari na vetrnih elektrarnah veljajo v tujini za požare, ki jih ni mogoče pogasiti in pri njih nastajajo izredno strupene emisije, ko gori plastika ter deli VE odletavajo v okolje.
Zato zahtevamo dokument, ko bo dokazoval kdo bi gasil (z izjavo subjekta) in kako bi gasil (z izjavo subjekta, ki bi gasil), brez hidranta in vode na lokacijah na vrhu stebra agregata v sklopu VE Rogatec.
Zato je tudi ignoriranje požara pred javnostjo (ne kasneje skrito v PZI) nesprejemljivo.
Spodaj so omenjeni trije primeri. Poznavalci (obstaja statistika požarov) navajajo, da je
objavljenih požarov precej manj, kot jih v resnici.:
Vir: https://www.telegraph.co.uk/business/2022/08/03/spectacular-wind-turbine-fire-sends-clouds-black-smoke-across/ 3. avgust 2022
Podobna primera:
https://www.bbc.com/news/av/uk-16115139
- Nevarnost POŽLEDA
V celotnem življenjskem ciklu VE pride do požleda ter do odletavanja kosov ledu, kar je življenjsko nevarno za ljudi. Odletavanje ledenih kosov je možno za več sto metrov po izkušnjah v tujini.
V tujini imajo posebne oznake nevarnosti odletavanja ledu in obstajajo tudi ocene tveganj, konkretno za vsako vetrnico. Možne razdalje odletavanja kodov ledu niso ocenjevane. V potrditev navedenemu prilagamo strokovno literaturo o oceni tveganj, ureditve v več državah ter nekaj oznak:
- Razgradnja VE Rogatec
Razgradnja mora biti posebej obrazložena z vso predvideno tehnologijo. Življenjska doba VE je okrog 20 let, v praksi tudi manj. Razgradnja mora vsebovati tudi temelje. Primeri v tujini so še vedno večinoma na prikazanem nivoju, posebej za krila VE. Najnevarnejša je rešitev, da , tako kot v tujini, na isti lokaciji zgradijo novo VE. Tako bi bile cele generacije prebivalcev žrtve nevarnih objektov.
https://edition.cnn.com/2023/05/28/world/wind-turbine-recycling-climate-intl/index.html
- Zdravju nevaren hrup VE Rogatec
VE Rogatec bi ogrožala zdravje ljudi tudi s POSEBNIM HRUPOM, ki je značilen le za vetrne elektrarne, to je nizkofrekvenčni hrup in infrazvok ter še posebej pulzno delovanje.
- Zavračamo Strokovne podlage glede hrupa VE Rogatec, junij 2024 kot nestrokovne in neustrezne. Prilagamo v prilogi ekspertno mnenje dr. Ferdinanda Deželaka o teh Strokovnih podlagah.
V Opisu in gradivih se omenja zgolj slišni hrup, ne pa dejanskega hrupa, ki je tudi neslišni, v obliki vibracij infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa. Izgovor je, da nimamo predpisov. AAG opozarjamo, da smo več let opozarjali na nujno izdelavo teh predpisov. Po krivdi MOPE jih še vedno ni.
Zaradi hribovitosti Slovenije pri lokacijah za VE ne smemo uporabljati predpisov držav, ki so ravninske.
- Navajamo:
Kršitev evropske direktive 2002/49/ES z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (v nadaljevanju Uredba-hrup) (Uradni list štev. 121/2004), ki povzema omenjeno evropsko direktivo 2002/49/ES. Uredba je bila izdana na podlagi prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04).
- Uredba-hrup vsebuje:
– Prilogo 1: Kazalci hrupa, v kateri so pod točko
3: Dodatni kazalci hrupa, ki bi jih GD moral vsebovati. Med temi sta dva, ki sta značilna za vetrne elektrarne in oba sta škodljiva za zdravje ljudi, prodirata skozi zaprta okna stanovanj in delavnih prostorov, vrtcev in šol, vikendov, turističnih kapacitet ter se v notranjosti še ojačata (odmev), in sicer:
– zastopanost nizkih frekvenc v spektru je velika, in
– za hrup so značilni izraziti impulzi.
- Evropska direktiva:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002L0049
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002L0049
- Škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje prebivalcev je bil dokazan že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za energijo (DOE) v ZDA je že leta 1985 financiralo raziskave vpliva hrupa vetrnih elektrarn na ljudi. Vključenih je bilo več raziskovalnih inštitucij in NASA (tudi že 1982). Dr. Kelley, Solar Energy Research Institute, Wind Energy Section, ZDA, je v več člankih podrobno predstavil meritve zunaj in v prostorih domov prebivalcev in dokazal škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na človeka. Modernejše turbine večjih moči in višin oddajajo še bolj zdravju škodljiv hrup kot vetrne elektrarne starejšega tipa.
- Kljub temu so že leta 1979 pri dvokrilni vetrni elektrarni (2 MW MOD-1) dobili vrsto pritožb zaradi hrupa in vibracij v razdalji do 3 km. Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačenja vibracij v notranjih prostorih. Vse to imamo še danes, s pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn še toliko bolj. Že takratna vetrna elektrarna je oddajala najbolj škodljiv pulzni hrup. Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi tako nevarni. Na sliki spodaj so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.
- Kot že povedano, VE močno onesnažujejo okolje s posebnim hrupom, ki je zdravju škodljiv in katerega vir je v vrtenju krakov. Prebivalcem sta najbolj nevarna nizkofrekvenčni hrup (pod 200 Hz) in infrazvok (pod 20 Hz) ter še posebej njuna pulzna, sunkovita značilnost (amplitudna modulacija). Kot bi kapljala voda na čelo. Pulzi dosežejo visok in nesprejemljiv nivo hrupa, prodirajo skozi zaprta okna in se ojačajo v notranjih prostorih (odboji od sten, resonanca). Merjenje hrupa vetrnih elektrarn samo v enotah dBA je nepravilno, ker s filtrom A izločamo zdravju škodljiv hrup vetrnic.
- Z izgovorom, da ni predpisov za hrup VE, v Strokovnih podlagah za hrup zavajajo prebivalce, da je hrup sprejemljiv, kar je kaznivo. Dejansko pa hrup obstaja, čeravno ni predpisov.
- Nimamo niti predpisov o najmanjši razdalji vetrnic do hiš, vrtcev, šol, delovnih mest, vikendov, turističnih kapacitet, lovskih koč. Za te predpise je zadolžen MOPE in odgovoren minister.
- Vlada je bila imenovana 1. junija 2022, Ustavno sodišče pa je 6. julija istega leta odločilo, da je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (UL RS, št. 43/18 in 59/19) neskladju z Ustavo, ter da mora vlada neustavnost odpraviti v enem letu.
- Še več, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je 3.maja 2024 zapisal ”v okviru obsežne obravnave problematike okoljskega hrupa s poudarkom na manku regulacije nizkofrekvenčnega hrupa (NF-hrup) ter neustavnosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poleg evidentne kršitve načela pravne države, ki jo velja pripisati Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ugotovil tudi izjemno pomanjkljivo sodelovanje resorjev te veje oblasti. Še posebej skrb vzbujajoče je podcenjevanje Ustavnega sodišča in odsotnost sposobnosti samorefleksije MOPE, kar je povsem nerazumno in nesprejemljivo.”
- Dostopne CESTE in POTI
Kakšna je kategorizacija predvidenih cest za dostop posebnih tovorov, za katere bi moralo biti izdelano posebno gradivo, v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest
Uradni list RS, št. 49/97, 113/09, 109/10 – ZCes-1 in 132/22 – ZCes-2
Ali bi bila novozgrajena dostopna cesta (glede na tovore ne more biti klasificirana kot pot) javna ali zasebna. Prav tako ni podatka o lastništvu te ceste in njenem vzdrževanju zaradi varnosti. Primer prevoza:
- Uničevanje biotske raznovrstnosti in zaščitenih vrst.
VE Rogatec bi zanesljivo uveljavil POBIJANJE PTIC IN NETOPIRJEV. Posnetek
pobitih ptic:
In netopirjev (Pag, Hrvaška):
Realnost je dobro raziskana in VE Rogatec na tem območju bi predstavljala stalno pobijanje ptic in netopirjev.
V svetu je uničujoč vpliv vetrnih elektrarn na ptice in netopirje dobro raziskan.
https://siol.net/novice/novice/vetrne-elektrarne-naj-bi-bile-nevarne-za-netopirje-190975 kanadska študija
- Projekt VE Rogatec krši tudi Ustavo RS , njen 72. člen (pravica do zdravega okolja), kot tudi 71.člen (varstvo zemljišč) ”Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. ” zato tudi zaradi tega zahtevamo zavrnitev projekta VE Rogatec.
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
PRILOGA : Ekspertno mnenje o Strokovnih podlagah glede hrupa VE Rogatec
AAG HRUP VE Rogatec: PRILOGA
Nekatere pomembnejše pripombe na končno verzijo naloge »Strokovne podlage glede hrupa vetrne elektrarne na lokaciji Rogatec«, Aprojekt 18/2024, junij 2024.
Dr. Ferdinad Deželak
Poglavje 2
Kot je iz poročila razvidno, A projekt ponavlja napačno normiranje merodajnih kazalcev hrupa, oziroma njihovega preračuna na letno raven.
Za vsa ocenjevanja hrupa, je namreč treba izračunati kazalce LDVN, LDAN, LVEČER in LNOČ kot so določeni v veljavnih predpisih za ocenjevalna obdobja, dan = 12 h, večer= 4 h in noč =8 h.
Izjemo pri tem predstavljajo viri, ki so predmet strateških kart hrupa (pomembnejše ceste, železniške proge, večja mesta) in se potem obravnavajo kot dolgoročne povprečne ravni hrupa za motnjo. Rezultati ocenjevanja hrupa teh virov se le v takšnih primerih izvedejo kot dolgoročne povprečne ravni hrupa za motnjo tekom enega leta. Obravnavani vetrni agregati v Rogatcu pa zagotovo ne sodijo med takšne vire, zato je kakršnokoli povprečenje na letno raven, oziroma neko daljše obdobje v tem primeru napačno in nezakonito. To implicitno potrjuje tudi avtor sam , saj v poglavju 9 navaja, da spadajo vetrne elektrarne med t.i. industrijske vire hrupa. Takšno nezakonito povprečenje na letno raven je seveda pristransko, izključno voda na mlin investitorju, saj se skuša s takšnimi prijemi prikazati občutno nižje, sprejemljive ravni hrupa, kot pa dejansko so.
S tem v zvezi je tudi nadaljnja trditev Aprojekta, da se Ldan, Lvečer in Lnoč določijo skladno s SIST ISO 1996-2 kot dolgoročni povprečki za vse koledarske dni posameznega leta neresnična.
Na koncu Aprojekt vse to preračuna na povprečno zvočno moč, kar je seveda napačno.
A-projekt v točki 2.1.3 svoje strokovne podlage sicer navaja, da je zraven Uredbe potrebno upoštevati tudi Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah in pripadajočo Tehnično smernico TSG-1-005, iz katere izhajajo normativne vrednosti, ki veljajo za notranjost varovanih prostorov. Iz priložene tabele 3 izhaja, da te vrednosti v stanovanjskih prostorih ne smejo presegati 30 dBA v nočnem času tekom nobene nočne ure. Te v nadaljevanju primerja tudi z dansko regulativo, ki je v tem primeru še za 10 dBA strožja.
A-projekt v zvezi s tem ne obravnava dejanske problematike hrupa v notranjosti bivalnih prostorov v najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih. V notranjosti bivalnih prostorov v najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih namreč stanovalci preživijo večino časa in to v najbolj občutljivem nočnem času. Zvočna izolirnost sten takšnih objektov je pri takšnem nizkofrekvenčnem hrupu (20 Hz do 200 Hz) zelo nizka (okrog 10 dB) in le redko dosega 20 dB, kar seveda prispeva tudi k A vrednotenim ravnem hrupa vetrne elektrarne v notranjosti bivalnih prostorov. Po drugi strani se v tem območju nahajajo lastne frekvence nihanj bivalnih prostorov, kar še dodatno ojača ravni hrupa v notranjosti bivalnih prostorov in kar bodo stanovalci zaznali kot izredno moteče bobnenje. To pa v znatni meri onemogoča spanje in pred čemer ne bo moč ubežati. Ta problematika nikjer ni niti omenjena.
V poglavju 2.2. podaja normativne vrednosti hrupa vetrnih elektrarn v 12 evropskih državah in priznava, da imamo v Sloveniji najvišje dovoljene vrednosti ter da tudi nimamo posebnega predpisa, ki bi obravnaval zgolj vetrne elektrarne ter da so te obravnavane kot vsak drug industrijski vir hrupa. Na to pomanjkljivost strokovnjaki že vrsto let opozarjajo odgovorne na MOPu, vendar očitno brez uspeha. Glede na to dejstvo je povsem zgrešeno sklicevanje Aprojekta, da je upošteval previdnostno načelo (skladno z našo protiustavno uredbo in še to s podcenjenimi vrednostmi).
Poglavje 3
V točki 3 skuša Aprojekt pomanjkljive investitorjeve podatke, nadomestiti kar z nekakšnimi neutemeljenimi lastnimi metodami, kot na primer poimenuje »logaritemsko interpolacijo« v frekvenčnem območju 5-20 Hz. Dejstvo je, da v tem primeru ne gre za nikakršno interpolacijo, temveč prej za ekstrapolacijo. Poudariti je potrebno, da je ekstrapolacija funkcij obremenjena z bistveno večjimi napakami kot interpolacija. Te napake sicer Aprojekt ponavlja tudi v drugih poglavjih. Ta napaka pa se nadalje še dodatno poveča, saj je A projekt ekstrapoliral funkcijo, ki očitno ni niti zvezno odvedljiva – glej izrazito poudarjeno koleno med 20 in 31.5 Hz.
Poglavje 4.2.
Aprojekt je že v preteklosti poudarjal, da je potrebno vetrovne razmere meriti na višini 10 m nad tlemi. Tudi tokrat navaja, da so hitrosti vetra prikazane na višini 10 m (poglavje 4.2 in 4.3). Iz slik 7 in 14 pa bi sklepali, da je bila višina avtorjevega merilnika hitrosti vetra občutno manjša. Koliko, naj pojasni avtor, oziroma Aprojekt sam! Povsem nepovezano nekaj sorodnega o tem govori v poglavju 6, vendar se tam naslanja na precej večjo referenčno višino, ki naj bi očitno znašala 140 m. Zadeve so precej neusklajene in nesledljive, verjetno tudi napačne.
Poglavje 7
V poglavju 7 Aprojekt razlaga občutljivosti človeka na spremembe ravni zvočnega tlaka. Pri tem se naslanja na spletno referenco prirejeno za govor in glasbo, češ da je 3 dB najmanjša razlika zvočnega tlaka, ki jo zazna normalno občutljiv človek. Razlika 10 dB pa da je razlika , ki jo večina poslušalcev dojema kot 2x glasnejšo oz. polovico tišje.
Pri tem pa zanemarja dejstvo, da za nizkofrekvenčni hrup to vsekakor ne drži. Zelo majhen prirastek ravni nizkofrekvenčnega zvoka povzroča bistveno burnejše odzive in spremembe občutkov, kot jih opisuje avtor.
Poglavje 9
Aprojekt opisuje nekatere pomembnejše predpostavke, ki bi jih naj upošteval pri modelu, oziroma pri izračunavanju hrupa. Navaja, da je v modelu upošteval širjenje hrupa iz vetrnih agregatov kot sferično – v vse smeri enako. Gre za oporečno predpostavko, zlasti za primer razširjanja nizkofrekvenčnega hrupa.
Nizkofrekvenčne komponente hrupa so kanalizirane, v bližini tal v vzdolžni smeri vetra upadajo na večjih oddaljenostih bolj cilindrično kot sferično. Torej počasneje, bolj s 3 dB in ne s 6 dB na podvojitev oddaljenosti, kot je avtor očitno upošteval.
Avtor očitno tudi ni upošteval, da zaradi učinka tal prihaja tudi do koherentnega seštevanja med vpadnimi in odbitimi zvočnimi valovi od tal, kar pomeni tudi do 6 dB višje ravni od napovedanih.
Dodatne pomembne napake je torej pričakovati pri nizkih frekvencah (do 200 Hz), kar pa avtor povsem ignorira.
Avtor v tem poglavju dodatno navaja, da spadajo vetrne elektrarne med t.i. industrijske vire hrupa.
Hkrati potrjuje, da ni upošteval usmerjenosti širjenja hrupa, ker dejanska usmerjenost ni poznana. Takšna trditev je nesprejemljiva, zato naj avtor pridobi od investitorja vse manjkajoče podatke in vse izračune z njimi sledljivo ponovi. To velja tudi za manjkajoče frekvence in negotovost posredovanih rezultatov.
Stališča A-projekta, da so bile v izračunu upoštevane korekcije, dogovorjene s proizvajalcem računalniškega programa LimA niso sprejemljiva, saj v zvezi s tem ne podaja nobenih standardov, niti strokovnih referenc.
Primerjave A-projekta v točki 9.2, z vetrno elektrarno v Dolenji vasi je kontradiktorna kriterijem Ministrstva za naravne vire in prostor. Pa tudi v strokovnem smislu ni sprejemljivo prevzemanje podatkov neke popolnoma druge VE zgolj zato, ker investitor ne razpolaga s podatki.
Druge opažene pomembnejše pomanjkljivosti
Avtor iz A-projekta, razen hitrosti vetra, nikjer ne omenja kakšne meteorološke razmere je upošteval pri izračunu razširjanja hrupa iz vetrne elektrarne. Vpliv obratovanja VE na hrup v okolju je praviloma najvišji v pogojih stabilne atmosfere oziroma pri toplotnih inverzijah. Avtor tega očitno ni utemeljil, še manj upošteval.
Trditev, da se raven zvočne moči VE smiselno korigira za 0.5 dB za vsak vetrovni razred, je zgolj pesek v oči za javnost. To je namreč v običajnih razmerah precej manj, kot je pričakovati zgolj za negotovost določitve ravni zvočne moči takšne vetrne elektrarne. Dejstvo je, da avtor negotovosti sploh ne omenja, zato je takšno ocenjevanje njenega prirastka skozi prst (kot to počenja avtor) nestrokovno in napačno. Avtor bi moral podrobneje opisati, koliko je njegova trditev o ravni zvočne moči vetrne elektrarne LWA=105.5 dBA sploh zanesljiva, oziroma kolikšna je njena negotovost, še zlasti v najbolj problematičnem nizkofrekvenčnem območju (do 200 Hz). V svoji študiji A-projekt navaja ravni zvočne moči v odvisnosti od hitrosti vetra in to na desetinko decibela natančno, enako tudi za vse svoje izračune. Takšno navajanje je zavajajoče, nestrokovno in neresno, še zlasti ker v zvezi s tem ne podaja nobene negotovosti.
Iz stališča resničnega varovanja okolja pred hrupom (ne samo na papirju) je nesprejemljivo postavljanje VE sredi gozdov z utemeljevanjem, da gozdovi sodijo v 4. stopnjo varstva pred hrupom in kjer bi naj bilo potem dovoljeno vse. To, da je v 4. stopnjo varstva pred hrupom dovoljena celodnevna raven kar 73 dBA, konična pa celo 90 dBA postavlja investitorje in njihove podpornike na izredno egoistično, oziroma zgolj za njih ugodno podlago. Postavljanje hrupnih virov na območje doslej neokrnjenih gozdov močno vpliva na občutljive živalske vrste, na biodiverziteto, itd. O tem ni skoraj ničesar povedanega niti v PVO, kar je velika pomanjkljivost.
Glede na navedene opise iz te študije in zahtev zakonodaje, vsekakor ni možno trditi, da obratovanje vetrne elektrarne s petimi (5) agregati na lokacija Rogatec ni sporno iz naslova hrupnega obremenjevanja okolja, kot zatrjuje Aprojekt. Prav tako ni možno trditi, da v stavbah z varovanimi prostori nikakor ni pričakovati, da bi bile mejne vrednosti LAeq znotraj varovanih prostorov, pri zaprtih oknih, presežene kot posledica obratovanja vetrne elektrarne na lokaciji Rogatec.
Zaključek
Že iz vsega navedenega sledi, da utegnejo biti rezultati, kot jih prikazuje A-projekt, najverjetneje napačni, prav tako tudi njegovi zaključki.
Naloga »Strokovne podlage glede hrupa vetrne elektrarne na lokaciji Rogatec« A-projekta po drugi strani zveni precej pristransko (v korist investitorja), strokovno sporno v številnih pogledih, kvalitativna in kvantitativna pravilnost rezultatov pa je močno vprašljiva. Naloga je tudi nesledljiva, zato teh rezultatov ni možno niti preveriti. Zato predlagamo, da avtor manjkajoče podatke pridobi oziroma svoje strokovne podlage opremi s prepričljivimi podatki, opravljene izračune pa sledljivo dopolni ob upoštevanju navedenih pripomb. Na njihovi osnovi pa naj nato svoja mnenja sledljivo dopolni oziroma popravi, pojasni dileme opisane v podanih pripombah, sporne trditve pa podpre z ustreznimi dokazi.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.