Zahteva za ustavitev odstrela 206 rjavih medvedov in neodvisno revizijo strokovne podlage
V AAG smo z veliko zaskrbljenostjo smo prejeli informacijo, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor dne 22. maja 2025 izdalo dovoljenje za odstrel kar 206 rjavih medvedov. Po uradnem dokumentu naj bi bilo med njimi kar 70 % osebkov lažjih od 100 kg, kar pomeni, da gre v veliki meri za mlajše živali, vključno z letošnjimi mladiči.
Kot minister institucije, ki bi morala varovati naravne vrednote in zavarovane vrste, ste dolžni ukrepati na podlagi znanstveno utemeljenih dejstev. Zato vas pozivamo, da takoj ustavite izvajanje dovoljenja in omogočite neodvisno revizijo strokovne podlage, zlasti študij:
- “Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998–2022” (K. Jerina, september 2022),
- “Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998–2024” (K. Jerina, februar 2024).
Zadnji genetski monitoring (2023–2025), ki temelji na 2.863 neinvazivno zbranih vzorcih, je pokazal, da v Sloveniji živi 656 rjavih medvedov. Kljub temu se upravljavske odločitve še vedno sprejemajo na podlagi modela, ki napoveduje 954 do 1050 osebkov – kar pomeni 30–40 % odstopanje. Če dovoljenje za odstrel 206 medvedov uresničite, bi po podatkih monitoringa v naravi ostalo le 450 osebkov – torej precej pod ciljno številko 800, ki jo ministrstvo navaja kot t. i. vzdržno populacijo. Tudi če bi upoštevali napihnjeno oceno modela (954 osebkov), bi po odstrelu ostalo manj kot 800 medvedov. Odvzem 206 medvedov iz populacije 656 pomeni neposredno izgubo 31 % celotne populacije. Tudi če upoštevamo napihnjeno oceno modela, gre za 22 % populacije
Model prof. dr. Klemna Jerine, ki služi kot osnova za kvotni odstrel, ni bil neodvisno recenziran niti validiran z aktualnimi terenskimi podatki, kot to zahtevajo smernice IUCN in LCIE. Temelji na ocenah največje letne številčnosti, kar sistematično napihuje podatke in omogoča potrjevanje že vnaprej določenih kvot. Model deluje kot orodje za upravičevanje odstrela, ne pa kot neodvisno znanstveno orodje za varstveno upravljanje.
Poleg tega obstaja utemeljen konflikt interesov: avtor modela je član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije in nosilec predmeta »Lovstvo« na Biotehniški fakulteti. Njegove ocene niso bile nikoli recenzirane s strani mednarodno neodvisnih naravovarstvenih institucij. Kljub vsemu temu ministrstvo še vedno kot temelj za svoje odločitve uporablja omenjeni model.
Če bi bil aktualni genetski monitoring upoštevan kot edini veljavni podatek, bi bilo jasno, da je takšen odstrel znanstveno neutemeljen in populacijsko nevzdržen. Znanstvena utemeljenost genetskega monitoringa, njegova transparentnost, neodvisnost metodologije in skladnost z evropskimi naravovarstvenimi standardi (IUCN, LIFE DINALP BEAR) jasno kažejo, da mora biti to primarni vir za odločanje v zvezi z upravljanjem populacije rjavega medveda. Nadaljnje zanašanje na modele, ki sistematično precenjujejo številčnost in niso usklajeni z aktualnimi podatki, pomeni zlorabo znanstvenih orodij za podporo interesnim odločitvam oz. slabo znanost.
Čeprav se kvotni odstrel izvaja vsako leto, naj bi število medvedov – po ocenah modela – še vedno naraščalo. Zato uporaba Jerinovih študij kot podlage za kvotni odstrel 206 medvedov ni več upravičena, saj jo je aktualni genetski monitoring empirično ovrgel.
Poleg tega podatki o dejanskem številu odvzemov v zadnjih letih kažejo povsem nasprotno sliko od uradno zastavljenega cilja zmanjševanja populacije:
- leta 2019: 161 medvedov,
- leta 2020: 88 medvedov,
- leta 2021: 128 medvedov,
- leta 2022: 234 medvedov
- leta 2023: 230 medvedov,
- leta 2024: vsaj 176 medvedov,
- leta 2025 pa je dovoljen odstrel še dodatnih 206 medvedov.
Namesto znižanja kvot se te celo povečujejo, kar kaže, da dejanski cilj ni zmanjšanje populacije, temveč prikazovanje umetno visoke številčnosti, ki omogoča nadaljnje odstrele medvedov – in s tem tudi ohranjanje ekonomskih koristi za lovske družine, trofejni turizem in trgovce z medvedjim mesom.
Krmljenje, ki ima ključen vpliv na povečano rodnost in koncentracijo medvedov okoli virov hrane, se ob tem sploh ne naslavlja. V dovoljenju ministrstvo navaja, da krmljenje »ni problem«, kar je v popolnem nasprotju z znanstveno literaturo in dobrimi praksami v drugih državah (Italija, Avstrija, Finska, Nemčija).
Genetski monitoring bi moral postati osnova za odločanje. Po priporočilih IUCN in LCIE bi moral biti izvajan vsaj vsakih 2–3 let. Če bi Slovenija ta standard upoštevala, bi se odločali na osnovi dejanskih podatkov in ne bi bilo potrebe po matematičnih modelih.
Na podlagi navedenega vas pozivamo:
- Da nemudoma ustavite izvajanje dovoljenja za odstrel 206 rjavih medvedov.
- Da zagotovite neodvisno, mednarodno recenzijo študij in modela, ki služijo kot podlaga za kvotni odstrel.
- Da kot osnovo za upravljanje uporabite podatke genetskega monitoringa.
- Da uvedete redni genetski monitoring vsaj vsakih 2–3 leta.
- Da ustavite intenzivno krmljenje, ki umetno povečuje reprodukcijo in tveganje konfliktov.
Odstrel 206 medvedov ni ukrep varstva narave. Je znanstveno neutemeljena, trajnostno sporna in nevzdržna praksa, ki zavaja javnost in služi interesom, ki z ohranjanjem naravne dediščine nimajo nič skupnega.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU


You must be logged in to post a comment.