Foto: AAG
V Alpe Adria Green izražamo iskreno obžalovanje zaradi včerajšnjega dogodka na Škofljici, kjer je prišlo do fizičnega stika med rjavim medvedom in občanko. Takšen dogodek je za posameznika in njegovo družino izredno travmatičen, vendar pa terja trezno, strokovno in dolgoročno premišljeno odzivanje – ne pa impulzivnih in politično motiviranih odločitev, kot je predlagani odstrel kar 206 osebkov zavarovane vrste, ki ima ključno vlogo v gozdnem ekosistemu.
V Sloveniji, zabeležimo v povprečju 1 do 2 fizična stika letno, pogosto brez resnih posledic. V veliki večini primerov gre za obrambno reakcijo samice z mladiči ali prestrašene živali, ki jo človek preseneti. Medved ni plenilec človeka in ga v naravi ne lovi – takšna predstava je znanstveno neutemeljena in pogosto posledica senzacionalizma v medijih ali interesnih pritiskov.
Znanstvene analize in praksa iz drugih držav kažejo, da so bližnji stiki najpogosteje posledica: nenadnega srečanja zaradi tihe hoje, vetra ali psa brez nadzora; umetnih virov hrane, ki jih človek ustvarja ob gozdnem robu in naseljih (krmilnice, odprti smetnjaki, kompostniki, sadovnjaki, vabe); namenskega krmljenja za potrebe lova ali turističnih ogledov, ki vodi v habituacijo – izgubo naravnega strahu pred človekom.
Medved je previdna, izogibajoča se žival, a kadar njegovo okolje sistematično povezuje prisotnost človeka s hrano, se razvije vedenjski vzorec, ki ni več naraven.
Vladna retorika, ki zatrjuje, da je »odstrel potreben zaradi zmanjšanja konfliktov«, ni v skladu z dejstvi. Podatki kažejo, da konflikti niso v neposredni korelaciji s številčnostjo populacije, temveč z neodgovornim upravljanjem, neurejenimi viri hrane in pomanjkanjem hitrega, strokovnega odziva na terenih z večjo prisotnostjo medveda.
Namesto trajnostnega upravljanja se Slovenija še vedno zanaša na kvotni odstrel, pogosto brez upoštevanja rezultatov nacionalnega monitoringa, temveč na podlagi nestabilnih in netransparentnih modelov napovedovanja številčnosti.
Podatki iz analiz prehrane rjavega medveda v Sloveniji (npr. Krofel et al.) kažejo, da:
- več kot 85 % prehrane sestavlja rastlinska hrana (gozdni plodovi, korenine, zelišča, lubje),
- preostalo predstavljajo žuželke, mrhovina in drobni sesalci,
- človek ni del prehranske verige te vrste.
Medved je ključna vrsta v ekosistemu, saj pospešuje razgradnjo trupel, raznaša semena, ohranja ravnovesje in zdravo gozdno biodiverziteto.
Incident na Škofljici naj bo povod za odgovorno in dolgoročno ukrepanje, ne pa populistična izraba za podporo interesom lovskega lobija, ki že leta upravlja preko ministrstva populacijo medveda z svojimi ekpertizami pri nas.
Namesto množičnega pobijanja medvedov bi bilo bolj smiselno:
- strogo regulirati oziroma prepovedati krmljenja velikih zveri (v skladu s priporočili LCIE, IUCN);
- izvajati redni genetski monitoring (na vsaka 2–3 leta), ki omogoča dejansko oceno populacije;
- usposobiti intervencijske ekipe, ki lokalno obvladujejo rizične situacije;
- izobraževati prebivalstva v gozdnih območjih (prepoznavanje vedenja medveda, pravilno ravnanje ob srečanju, varovanje virov hrane);
- ustaviti trofejni in turistični lov, ki iz narave odvzema najmočnejše osebke in destabilizira socialno strukturo populacije.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU

You must be logged in to post a comment.