Iz društva Alpe Adria Green in društva za dobrobit živali AniMa smo 30.06.2025 poslali županu Občine Brezovica, Zavod za gozdove Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor naslovili poziv za preklic dovoljenja za odstrel medvedke z mladičem na območju Rakitne, hkrati pa izpostavili resne
pomanjkljivosti v upravljanju s prostoživečimi vrstami in preprečevanju
konfliktov z ljudmi.

Dopis:

Bližnje srečanje človeka z medvedko z mladičem na območju Rakitne ponovno potrjuje resnico, ki jo vaša občina, kot tudi država, vztrajno ignorira: medvedi prihajajo v bližino naselij zaradi sistematičnega zanemarjanja osnovnih preventivnih ukrepov, za katere ste neposredno odgovorni.

Fotografije, ki jih prilagamo temu pozivu, jasno dokazujejo stanje na terenu: polni, razmetani zabojniki za odpadke, ki stojijo neposredno ob gozdu; raztreseni ostanki hrane in embalaže, ki vabijo prostoživeče živali; pomanjkanje ustreznega varovanja in odstranjevanja organskih odpadkov.

To stanje ni posledica naključja, temveč vašega odnosa do problematike. Po koledarju odvoza odpadkov za Rakitno je razvidno, da se odvoz odpadkov izvaja največ dvakrat tedensko (MKO in EMB), kar ne preprečuje kopičenja smeti in posledičnega privabljanja medvedov. V obdobjih med odvozi se odpadki kopičijo na prostem, brez zaščitnih kontejnerjev ali primernih ograj, kar pomeni neposredno kršitev dolžnosti občine, da poskrbi za varno in urejeno ravnanje z odpadki na javnih površinah.

Odstrel medvedov, ki ga podpirate z javnimi izjavami in sklepi (1), ni le neupravičen, temveč je sporen in v nasprotju z dolžnostmi občine do svojih občanov in varstva narave. Če bi vaša občina zagotovila redno odstranjevanje in ustrezno zavarovanje odpadkov, ureditev zbirnih mest z zapiranjem kontejnerjev in preprečevanjem raztrosa ter izobraževanje prebivalcev o varovanju premoženja in preprečevanju privabljanja medvedov, bi bilo konfliktov bistveno manj – kar potrjujejo dobre prakse iz drugih držav (2).

Veljavna zakonodaja jasno določa, da je odstrel dovoljen šele kot skrajni ukrep, in sicer le, kadar so bili predhodno izčrpani vsi drugi ukrepi za preprečevanje škod ali nevarnosti, pa ti ukrepi niso bili uspešni. To izhaja iz:

−      Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 in nadaljnje spremembe), 10. člen, ki določa pogoje za odvzem osebkov zavarovanih vrst iz narave.

−      Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 in spremembe), 7. člen in 55. člen, ki predpisuje, da se odstrel lahko izvaja le, če ni druge primerne rešitve in če je to sorazmerno s ciljem varovanja zdravja ali premoženja.

Med ukrepe, ki jih je treba obvezno izvesti pred odstreli, sodijo:

−      Urejanje in odstranjevanje odpadkov, ki medvede privabljajo v bližino naselij.

−      Zavarovanje zbirnih mest z medvedom odpornimi zabojniki ali električnimi ograjami.

−      Odstranjevanje razpoložljive hrane v okolici naselij (npr. raztresena krma, ostanki klavnih odpadkov).

−      Postavitev električnih ograj in varovanje rejnih živali.

−      Izvajanje obveščanja in ozaveščanja prebivalcev o pravilnem ravnanju v habitatu medveda.

Občina Brezovica teh ukrepov ni izvedla, kar pomeni, da so vaša stališča o nujnosti odstrela v popolnem nasprotju z načelom sorazmernosti in zakonitosti.

Sprašujemo vas, gospod župan, pristojne strokovne službe Zavoda za gozdove Slovenije ter Ministrstvo za naravne vire in prostor:

• Zakaj niste zagotovili sistematične in pogostejše organizacije odvoza komunalnih odpadkov, zlasti v mesecih, ko je tveganje za privabljanje medvedov največje?

• Na podlagi katerih strokovnih argumentov in analiz tveganj ste se odločili, da na območju Rakitne in drugih gozdnih naselij ne boste uvedli zaprtih in medvedom odpornih zabojnikov za odpadke, čeprav gre za osnovno in predpisano preventivno prakso v območjih sobivanja z velikimi zvermi?
• Koliko krmišč za medvede in druge živali, ki jih uporabljajo tudi medvedi, je registriranih na območju občine Brezovica in okoliških lovišč, ter ali ste uradno ocenili njihov vpliv na pogostnost obiskovanja naselij s strani medvedov?
• Ali ste seznanjeni s študijami (4), ki dokazujejo, da umetno krmljenje rjavih medvedov bistveno spreminja njihovo vedenje, povečuje gostoto populacije in pospešuje zgodnje razmnoževanje? Ali ste kot občina to tveganje ustrezno ovrednotili in sprejeli ukrepe za njegovo zmanjšanje?
• Kako zagotavljate, da pri odločanju in zastopanju stališč občine ne prihaja do konflikta interesov med vašim prejšnjim poklicnim delovanjem v Zavodu za gozdove Slovenije, sodelovanjem z lovskimi družinami in vašo funkcijo župana?
• Ali lahko občina predloži podatke o finančnih tokovih, povezanih z upravljanjem populacije medvedov, vključno s prihodki iz morebitnih trofejnih odlovov, prodaje mesa ali drugih ekonomskih koristi, ki izhajajo iz odstrela?

Pozivamo vas, da občina v skladu z zakonodajo in smernicami (3) nemudoma uvede ali okrepi naslednje ukrepe:

Ureditev zbirnih mest za odpadke:

−      Vzpostavitev medvedom odpornih zabojnikov s kovinskimi zapirali.

−      Povečanje pogostosti odvoza odpadkov.

−      Redno čiščenje raztresenih odpadkov.

Zmanjšanje dostopa medvedov do hrane:

−      Odstranjevanje ostankov klavnih odpadkov in razmetane krme v okolici naselij.

−      Prepoved in nadzor nezakonitega odlaganja hrane ali kuhinjskih ostankov v gozdu.

−      Zmanjšanje ali ukinitev krmljenja medvedov z visokokalorično rastlinsko hrano s strani lovcev.

Vzpostavitev mrhovišč v gozdnem prostoru:

−      Na ustreznih lokacijah, stran od naselij.

−      Za ohranitev naravne funkcije mrhovinarjev in zmanjšanje pritiska na odpadke.

Ozaveščanje in obveščanje prebivalcev in obiskovalcev:

−      Postavitev informativnih tabel in plakatov.

−      Distribucija brošur o varnem sobivanju.

Orodja za zaščito premoženja:

−      Subvencije in tehnična pomoč pri električnih ograjah in zaščiti čebelnjakov.

−      Uporaba pastirskih psov.

Spremljanje in nadzor:

−      Redno evidentiranje obiskov medvedov v bližini naselij.

−      Sodelovanje z interventno skupino za hitre ukrepe brez odstrela.

Na podlagi navedenih dejstev in dokazov pozivamo Občino Brezovica, Zavod za gozdove Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor, da:

−      takoj odpravijo vse dejavnike, ki privabljajo medvede v naselja,

−      zagotovijo ustrezno dokumentiranje preventivnih ukrepov in njihovo učinkovitost,

−      ustavijo odstrel medvedke z mladičem, saj predstavlja strokovno neutemeljen in nesorazmeren poseg v populacijo zavarovane vrste.

Viri in reference:

• Delo, 2019, »Odstrel medvedov nujen za varnost« – kjer ste javno nastopali v podporo odstrelu (v imenu občine in s stališči, ki sovpadajo z Lovsko zvezo). MMC RTV SLO, 2023, »Zavod za gozdove, lovske družine in občine za strožji nadzor nad medvedi« – v katerih ste bili navedeni kot sogovornik, povezani z usklajevanjem ukrepov.
• Italija (Trentino – Alto Adige / Južna Tirolska): Na območju, kjer se je v zadnjih dveh desetletjih uspešno vzpostavila populacija rjavega medveda, so ključno zmanjšali konflikte z obsežnim ozaveščanjem prebivalcev: gospodinjstva in kmetje so prejeli priročnike za varovanje smeti, čebelnjakov, sadovnjakov in drobnice.Vpeljali so sistem 24-urne telefonske linije za svetovanje in mobilno enoto za nujne ukrepe na terenu. Rezultat: bistveno manj škode in manj posegov v populacijo z odstreli. Vir: Large Carnivore Initiative for Europe (LCIE), 2018. Francija (Pireneji): V okviru projekta Life Ursus so izvedli večletno kampanjo informiranja, obiskovanja gospodinjstev in razlage pomena pravilnega hranjenja domačih živali ter varovanja odpadkov. Občani so prejeli subvencionirane medvedu odporne zabojnike za odpadke in navodila za ravnanje v primeru srečanja. Konflikti so se po 5 letih izvajanja zmanjšali za več kot 60 %. Vir: Life Ursus Project Reports. Hrvaška (Gorski Kotar in Lika): Hrvaška je uvedla obsežno izobraževanje prebivalcev in turistov, vključujoč informativne table, brošure, delavnice za osnovne šole in kmetije. S tem so dosegli večjo stopnjo strpnosti do medvedov in izboljšali prijavljanje opazovanj, kar omogoča hitrejše ukrepanje brez odstrela. Hrvaška je prav tako pionir v uvajanju medvedom odpornih smetnjakov, ki jih financira država. Vir: Ministarstvo gospodarstva i održivog razvoja Republike Hrvatske. Navodila za ravnanje z odpadki in zaščito premoženja: Rezultati – boljše sodelovanje prebivalcev, večje število varovanih čebelnjakov in manj prijavljenih škod. Vir: Life Dinalp Bear Project Final Report. Kanada (British Columbia, Whistler): Mesto Whistler je eno prvih, ki je zakonsko uvedlo obvezno uporabo medvedom odpornih zabojnikov in visoke globe za raztros odpadkov. Občina jizvaja stalne kampanje ozaveščanja (“Bear Smart Community”) in javne delavnice. Konflikti so v 10 letih upadli za več kot 80 %. Vir: Bear Smart Community Program, British Columbia.
• Life Dinalp Bear – Navodila za preprečevanje konfliktov in sobivanje z rjavim medvedom. Eden najbolj celovitih virov za Slovenijo in Alpe: Life Dinalp Bear Guidelines for Best Practices. (v angleščini, zelo uporabni so deli od strani 20 dalje). Guidelines for Population Level Management Plans for Large Carnivores in Europe – Evropska komisija (LCIE, 2008). Uradne smernice EU, ki določajo prednostno rabo preventivnih ukrepov pred posegi v populacije: Population Level Management Plans – PDF
• 1. Zedrosser, A., Dahle, B., Støen, O.-G., & Swenson, J. E. (2009). The effects of primiparity on reproductive performance in the brown bear. Oecologia, 160(4), 847–854. V populacijah brez intenzivnega krmljenja medvedke prvič kotijo povprečno pri starosti 4,5 leta. 2. Jerina, K., Krofel, M., Kljun, F. (2013). Factors affecting brown bear–human coexistence: Reviewing the evidence and implications for management. – Avtorji opozarjajo, da intenzivno krmljenje povečuje koncentracijo medvedov na določenih območjih, pospešuje razmnoževanje in zmanjšuje strah pred človekom. Priporočajo zmanjšanje ali postopna ukinitev krmljenja kot ključna dolgoročna rešitev za zmanjšanje konfliktov. 3. Jerina, K. (2012). Vpliv krmljenja na prostorsko vedenje in številčnost rjavega medveda v Sloveniji. – Krmljenje povzroča umetno povečano gostoto medvedov in spremembo njihovega gibanja, kar vodi do pogostejših stikov z ljudmi. Priporoča omejitev in regulacija krmljenja, saj zmanjševanje populacije z odstrelom ni dolgoročno učinkovito. 4. Selva, N., Swenson, J.E., et al. (2014). Implications of supplementary feeding for brown bears. -Dodatno krmljenje povzroča odvisnost od človekove hrane, spreminja vedenjske vzorce in zmanjšuje funkcijo mrhovine kot naravnega vira hrane. 5. Krofel, M., Jerina, K. (2016). The role of artificial feeding in managing brown bear populations – lessons from Slovenia. – Krmljenje je v Sloveniji pomemben dejavnik pri večanju konfliktnosti in bi ga bilo treba postopno zmanjšati ali ukiniti.