Avtor: Rade Lečić

V sodobnem svetu, kjer digitalni svet kriči bolj glasno kot šumenje gozdov, kjer fotografije trofejnih glav polnijo družbena omrežja bolj kot misli o spoštovanju do življenja – je čas, da spregovorimo. Iskreno. Srčno. In predvsem – odgovorno.

Sem lovec.

A ne tak, kakršnega si pogosto predstavlja javnost.

Ne streljam zaradi slave. Ne hodim v gozd zaradi fotografije. Ne ubijam zato, da bi dokazal moč.

Lov zame ni ego, temveč globoka odgovornost – do narave, do živali in do ljudi, ki jih imam rad.

Hrana kot poslanstvo, ne trofeja

Vsaka žival, ki jo vzamem iz narave, je vzeta z enim samim razlogom: da bi nahranila mojo družino z najbolj čisto obliko beljakovin iz mesa, ki jo poznamo – divjačino. To meso ni produkt industrije. Nima dodanih antibiotikov, ni bilo prirejeno za profit. Je darilo. In darilo je treba spoštovati.

Ko pripravljam divjačino za svojo družino, čutim povezanost. Vsak kos mesa ima svojo zgodbo. Zadaj ni traku z akcijsko ceno, ampak trenutek, ko sem stal v gozdu, se zazrl v oči živali in prevzel odgovornost za življenje. Takrat postaneš manj zver in bolj človek.

Sem proti brezčutnemu trofejnemu lovu

Velikokrat me vprašajo, zakaj ne vplenim najlepšega, najmočnejšega, najbolj trofejnega. Moj odgovor je vedno isti: zato, ker želim ohraniti ravnotežje, ne pa ga porušiti.

Tisti močan jelen, merjasec, gams ali srnjak…. , ki kraljuje v gozdu, je zaklad. Ne zame. Za celotno populacijo. Za ravnotežje. Če ga ubijem zgolj za to, da ga obesim na svojo steno, ubijem tudi prihodnost njegove vrste. Namesto tega pogledam drugam – k šibkejšim, ostarelim ali celo prestarelim, poškodovanim, izčrpanim. Njihov konec je naraven in jasen. Moj prst na puški, ki ga ukrivim je samo orodje, da se zgodi hitro in brez trpljenja.

Velika trofejna vrednost CIC točk od živali ne povedo nič o srcu lovca. Povedo mi, kako gleda na življenje…..

Etični lovec ni le oddan strel na divjad – je skrbnik narave

Pravi lovec zna brati sledi divjadi in posluša tišino. Ve, kdaj je treba ustreliti – in kdaj ne. Ve, da ima vsako bitje svojo vlogo. Ne išče nadvlade, išče ravnotežje. Odvzame le tisto, kar narava zmore dati, in nikoli več.

Ko grem iz gozda, za seboj ne pustim tišine, ampak življenje. In to je največ, kar lahko lovec naredi v divjini – da kljub svojemu posegu narava še naprej diha in živi.

Sporočilo svetu – in vsem lovcem

Vsem, ki ne razumejo lova, sporočam: lov ni nujno barbarstvo. Lahko je izraz najvišje oblike spoštovanja. A le, če ga vodi srce, ne ego.

In vsem lovcem: Ne pozabimo, kdo smo. Ne pozabimo, da puška v naših rokah ni igrača, ni statusni simbol, ni orodje samo za zbirko. Je odgovornost. Puška pri lovcu brez etike je navadno orožje. Puška s spoštovanjem pa je orodje naravnega reda.

Če bomo želeli, da bodo naše vnuke učili še pravi lovci – ne bo zadostovalo znanje streljanja. Potrebno bo spoštovanje do življenja.

Zaključek

Sem Rade Lečić. Sem lovec. In sem človek, ki bo vedno postavil življenje pred trofejo. Hrano pred slavo. Spoštovanje pred ego.

Ne iščem odobravanja, ne potrebujem aplavzov. A če bo moje razmišljanje vsaj enega lovca spodbudilo, da pogleda naravi v oči in reče: “Hvala” – sem dosegel več kot vse zlate trofeje skupaj.

---

Rade Lečić
Lovec, mož in čuvaj ravnotežja.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST