Slika prikazuje gradbene odpadke na območju bivšega kamnoloma Črni Kal – vse foto AAG

Ekološka patrulja AAG se je 07.07.2025 odvala na prijavo naših članov glede domnevnih nepravilnosti in kršitev nezakonitega odlaganja gradbenega materiala s strani bivšega koncesionarja za kamnolom Črni Kal CPK, d.d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, na območju bivšega kamnoloma Črni Kal in na območju deponije kamnitih agregatov kamnoloma Črni Kal.

 Ugotovljene nepravilnosti in kršitve EKO patruje:

Okoljevarstvena patrulja AAG je opazila nezakonito odlaganje gradbenega materiala:

•  na parcelah v bivšem kamnolomu Črni Kal in sicer na parcelah 1219/2, 1218/2, 1217/2, 1216/2, 1215/2, 1214/21, 1216/3, 1217/3, 1218/3, KO 2601, Gabrovica,  kot so asfaltni ostanki iz cest, ostanki čiščenja prevozov z tovornjaki samega asfalta, zemljina, betonski kamni kot so obcestni robniki in podobno v dolžini 150 m, širini 90 m in v višino 4 metre, po nestrokovni oceni gre za 55.000 m³ nepredelanega gradbenega odpadka in nepravilno odloženega na ustrezno deponijo;
• Na parcelah 1226/1, 1225/1, 1309/5, 1309/10, 710/12, KO Gabrovica štev. 2601, kjer se je nahajala deponija mletega materiala kamnoloma Črni Kal  pa rezkanec asfalta  v količini cca 30.000m^3.in nepravilno odloženega na ustrezno deponijo
• Na področju opuščenega kamnoloma se ne izvaja sanacija skladno z rudarskim načrtom.

Predmetna prijava se je nanašala na domnevno nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov na območju opuščenega kamnoloma Črni Kal in na deponiji kamnitih agregatov, ki se nahajata na Kraškem robu, območju, zaščitenem v okviru omrežja Natura 2000. Okoljevarstvena patrulja AAG je ugotovila nepravilnosti , ki vključujejo odlaganje asfaltnih ostankov, ostankov čiščenja prevozov asfalta, zemljine, betonskih kamnov in obcestnih robnikov v znatnih količinah (ocenjeno 55.000 m³ nepredelanega gradbenega odpadka na parcelah 1219/2, 1218/2, 1217/2, 1216/2, 1215/2, 1214/21, 1216/3, 1217/3, 1218/3, vse KO 2601, Gabrovica, ter cca 30.000 m³ rezkanega asfalta na parcelah 1226/1, 1225/1, 1309/5, 1309/10, 710/12, KO Gabrovica 2601), predstavljajo večkratno kršitev slovenske in evropske okoljske zakonodaje.

1. Kršitev predpisov o varstvu območij Natura 2000

Območje Kraškega roba, kjer se nahaja opuščeni kamnolom Črni Kal, je del omrežja Natura 2000. Omrežje Natura 2000 je vseevropsko ekološko omrežje, vzpostavljeno na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih, katerega glavni cilj je ohranjanje ali obnova ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov, ki so pomembni na evropski ravni. V Sloveniji območja Natura 2000 pokrivajo 37,90 % ozemlja in so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), ki so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa med drugim, da Natura 2000 določa območja kot “posebna varstvena območja”, ki so ekološko pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic, drugih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov. Vsak poseg na teh območjih, ki bi lahko bistveno vplival na celovitost območja ali na ohranitvene cilje, je prepovedan ali pa zahteva posebno presojo sprejemljivosti vplivov na okolje in naravovarstveno soglasje. Odlaganje gradbenih odpadkov, še posebej v takšnem obsegu, kot je opisano, nedvomno predstavlja poseg, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo zaščitenim vrstam in habitatom, kar je v neposrednem nasprotju z namenom varovanja Nature 2000.

2. Poseg na vodovarstvenem območju reke Rižane:

• Območje kamnoloma in deponije se nahaja na varovanem pasu reke Rižane, in sicer na III. vodovarstvenem območju (WO III).
• Nepravilno odlaganje odpadkov na takšnem območju predstavlja izjemno tveganje za onesnaženje vodonosnikov Rižane, ki je pomemben vir pitne vode. Kršijo se določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane. Analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa morajo biti izdelane in upoštevane, kar očitno ni primer pri navažanju odpadkov iz drugih lokacij.

3. Kršitev predpisov o ravnanju z odpadki, zlasti gradbenimi odpadki

Ravnanje z odpadki v Sloveniji ureja več predpisov, med katerimi sta ključni Uredba o odpadkih in Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

• Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 84/22) : Ta uredba določa splošna pravila ravnanja z vsemi vrstami odpadkov in izrecno prepoveduje puščanje odpadkov v naravnem okolju. Določa tudi hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave in šele na koncu odstranjevanje. Odlaganje nepredelanih gradbenih odpadkov v naravnem okolju, kot je opuščeni kamnolom, je v neposrednem nasprotju s to prepovedjo in hierarhijo. Uredba prav tako določa, da je vsak odpadek potrebno uvrstiti v skupino in podskupino s klasifikacijskega seznama odpadkov. Gradbeni odpadki se uvrščajo v skupino 17.
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) : Ta uredba specifično določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (gradnja, rekonstrukcija, adaptacija, obnova ali odstranitev objektov). Investitorja zavezuje k izdelavi načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki (NGGO), ki mora določati, kako se bo poskrbelo za odpadke glede na njihovo količino in vrsto. Podjetje CPK, d.d., kot bivši koncesionar in lastnik parcel, je odgovorno za pravilno ravnanje z nastalimi gradbenimi odpadki. Odlaganje asfaltnih ostankov, zemljine, betonskih kamnov in rezkanega asfalta na opuščenem kamnolomu brez ustreznega načrta in dovoljenj predstavlja kršitev te uredbe. Za prekrške, kot je ne zagotavljanje ravnanja z gradbenimi odpadki v skladu z uredbo, so predvidene globe.
• Asfaltni ostanki in bitumenske mase: Odstranjeni asfalt in ostanki bitumenske mase se štejejo za gradbene odpadke. Bitumenske mase lahko vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi, zato jih je potrebno zbirati, predelovati ali odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov. Njihovo nekontrolirano odlaganje na območju, ki ni za to namenjeno, je torej še posebej problematično in lahko povzroči onesnaženje tal in podtalnice.

4. Neizvajanje sanacije in rekultivacije opuščenega kamnoloma

Navedba, da se na področju opuščenega kamnoloma ne izvaja sanacija skladno z rudarskim načrtom, je dodatna kršitev. Kamnolom, ki je prenehal z obratovanjem 10.6.2023[1] in od takrat nima več koncesije, bi moral biti saniran in rekultiviran v skladu s predpisi in rudarskim načrtom. Namesto tega se območje uporablja za nezakonito odlaganje odpadkov, kar preprečuje sanacijo in nadaljnje degradira okolje. To je v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja in varovanja okolja, ki jih določa Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1), katerega namen je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

5. Manjkajoči dokumenti in dovoljenja

Dejstvo, da podjetje v javno dostopnih podatkih nima ustreznih dokumentov za delovanje (kot so okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje odpadkov, naravovarstveno soglasje, itd.), potrjuje nezakonitost dejavnosti. Vsako odlaganje odpadkov brez ustreznih dovoljenj je nezakonito in se obravnava kot divje odlagališče.  

Zaključek

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in veljavne zakonodaje je jasno, da podjetje CPK, d.d., z odlaganjem gradbenih odpadkov na območju opuščenega kamnoloma Črni Kal in deponiji kamnitih agregatov, ki se nahajata znotraj območja Natura 2000 ter vodovarstvenega območja reke Rižane krši več ključnih predpisov. To vključuje kršitve Zakona o ohranjanju narave, Uredbe o odpadkih in Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, ter splošnih določil Zakona o varstvu okolja.

Na inšpecijske službe smo 10.07.2025 poslali prijavo nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov na območju opuščenega kamnoloma Črni Kal in na sami deponiji kamnitih agregatov opuščenega kamnoloma Črni Kal in jih pozivali k takojšnjemu ukrepanju in preprečitvi nadaljnjega nezakonitega odlaganja ter naložitvi sanacije območja v skladu z veljavnimi predpisi.

Skladno z prvim odstavkom 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru( ur.l. RS 43/07 in 40/14) prosimo, da nas obvestite  o svojih ukrepih  najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem ukrepu oziroma ustavitvi postopka

[1] Dodatek št.1 k koncesijski pogodbi za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine št. 354-14-108/01( i odstavek tretjega člena)

Foto album:

Kup mešanih gradbenih odpadkov

Ostanki asfaltne mase

Rezkanec na deponiji mletega materiala iz kamnoloma Črni Kal

Prikaz  rezkanca asfalta na drugi strani ceste na območju deponije

Z črno črto označeno območje odlagališča gradbenega materiala

Ortofoto posnetek kamnoloma Črni Kal

Ortofoto posnetek deponije kamnoloma Črni Kal

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST