Alpe Adria Green je 15.09.2025 poslal na Ministrstvo za naravne vire in prostor; Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Mestno občina Koper ter občimo Ankaran predlag da se Slovenija vključi v čezmejno presojo vplivov na okolje v zvezi izgradnje obrata za proizvodnjo tekočega vodika v Žavljah pri Trstu – Italija.

Obrazložitev

OBRAT ZA PROIZVODNJO TEKOČEGA VODIKA V PRISTANIŠČU TRIESTE: OCENA DOKUMENTOV IN PREDLOGI GLEDE TVEGANJA ZA NESREČE V VERIGI Z RAZŠIRITVIJO NA SLOVENIJO.
V povzetku so to glavne slabosti A.I.A. (integrirano okoljsko dovoljenje), ki je nadomestila V.I.A. (oceno vpliva na okolje):

1) Projekt je bil razdeljen na dva dela, za katera sta bili izdani dve ločeni odobritvi,na ta način je bila V.I.A. zaobita.

Fotonapetostna elektrarna je zgrajena v bližini (v razdalji 4 metrov) obalnih skladišč goriva (32 rezervoarjev) podjetja Seastok (nekdanji D.C.T.). Obrat Seastok spada med obrate z visokim tveganjem za nesreče in spada med obrate, ki jih ureja Direktiva 2012/18/EU (Seveso III) z obveznostjo P.E.E. (zunanjega načrta za ukrepanje v sili) in poročila o požarni nevarnosti.
Obrat Seastok nima posodobljenega P.E.E. (je zastal pri letu 2008) in nima popolnoma manjka poročilo o požarni nevarnosti. V A.I.A. ni bila opravljena nobena ocena možnih nesreč, ki bi lahko prizadele obe tovarni. Poleg tega je treba Poudariti je treba tudi bližino pomolov (300 metrov) naftnega terminala SIOT in podzemnih cevovodov, ki prevažajo nafto, razloženo v skladišča v Dolini. Tudi v tem primeru ni bila opravljena nobena ocena tveganja nesreč ali
napadov. Fotonapetostni sistem je zgrajen nad onesnaženem območju, ki pa ne bo sanirano.
Zato ne bo nobene okoljske sanacije, ki bi bila osnova za financiranje EU (sanacija opuščenih/degradiranih območij s sanacijo in poznejšo izvedbo proizvodnje).

2) Naprava za proizvodnjo in skladiščenje vodika pa je zgrajena na drugi strani sežigalnice in gleda na plovni kanal Žavlje.
Tudi v tem primeru ni bila opravljena nobena ocena tveganja nesreče in posledic, čeprav se nahaja v bližini dveh industrijskih obratov, ki so ogroženi in urejenih z Direktivo 2012/18/EU (Seveso III). Prvi je ALDER, kemični obrat, ki proizvaja:

• 8.500 ton pentaeritrita, ki se v velikih količinah uporablja kot sestavina za pripravo alkidnih smol v industriji barv in za pripravo njegovega etranitričnega estra, ki se uporablja kot eksplozivno sredstvo pod imenom pentrit. Pentrit je visoko cenjen eksploziv, predvsem zaradi zelo visoke hitrosti detonacije, ki presega 8000 m/s. Njegova eksplozivna moč je zato po grobi oceni dvakrat večja od moči tritola;
• 120.000 ton letno formaldehida, ki je brezbarven, vnetljiv plin in ima oster in dražeč vonj, ki se proizvaja tudi naravno in se uporablja kot ezinfekcijsko
  sredstvo, konzervans in v različnih industrijskih proizvodnjah. Izpostavljenost lahko povzročiti draženje oči in dihalnih poti, po dolgotrajni izpostavljenosti pa je bil razvrščen kot rakotvoren za človeka, zlasti za tumor nosu in grla;
• 5.200 ton natrijevega formata, snovi, ki je zelo nevarna pri stiku z kožo in očmi, povzroča hude opekline in poškodbe oči. Vdihavanje hlapov je zelo škodljivo,saj lahko povzroči korozijo dihalnih poti in morebiti pljučni edem. Zaužitje povzroča poškodbe prebavnega trakta prebavnega trakta;
• 10.000 ton 90-odstotnega para-formaldehida, ki je zelo vnetljiv in
  strupen. Nad 71 °C se lahko tvorijo eksplozivne mešanice hlapov/zraka. Fino razpršene delce tvorijo eksplozivne mešanice v zraku. Škodljivo pri zaužitju, smrtno pri vdihavanju.
  ALDER nima posodobljenega P.E.E., saj je zadnji iz leta 2019, in se nahaja 600 metrov od mesta, kjer naj bi stala naprava za proizvodnjo in skladiščenje vodika.
  Drugi sosednji obrat, ki se nahaja na vhodu v plovni kanal Žavlje (vedno na nasprotni strani od obrata za vodik) je nekdanji SI.LO.NE. s svojimi obalnimi skladišči bencina, ki se nahaja v zračni črti približno 500/600 metrov od lokacije vodika. Tudi v tem primeru, kljub temu da se ukvarja z vnetljivimi gorivi in nevarnostjo eksplozije, P.E.E. podjetja SI.LO.NE. ni bil nikoli posodobljen in je ostal nespremenjen od leta 2008.
  Tudi zemljišče, na katerem naj bi zgradili obrat za proizvodnjo vodika, je onesnaženo, vendar tudi v tem primeru sanacija lokacije ni bila izvedena.
  Projekt vodikovega vozlišča je bil zato razdeljen na dva dela, čeprav gre za enoten objekt, in sicer zato, da bi se izognili postopku EIA, ki bi moral privedel tudi do celovite ocene tveganja obstoječih industrijskih obratov in povečanja tveganja, ki bi ga povzročila nova tovarna.
  Ocena tveganja vzpostavitve obrata za proizvodnjo in skladiščenje vodika v območju z visoko gostoto industrijskih objektov, ki jih že ureja direktiva Seveso bi sicer vključevala obveznost, ki že leta ni upoštevana za obrate, da se pripravi načrt z domino učinkom. Za to je pristojen prefekt, ki je v odgovoru naši organizaciji priznal, da tega še ni storil in ukrepal.

3) Tveganje čezmejnih nesreč in neudeležba Slovenije v okoljsko presojo (VAS) vodikovega vozlišča.
Obrat za proizvodnjo vodika bo 600 metrov oddaljen od obrata ALDER in 600/700 metrov od obrata SI.LO.NE. Obrat ALDER se nahaja 3 km od meje s Slovenijo, SI.LO.NE. pa 2,5 km. V primeru nesreče v obratu vodika s požarom in eksplozijo, lahko so vključeni tako skladišča ALDER kot tudi skladišča SI.LO.NE., pri čemer bi lahko prišlo do požara in eksplozije snovi, ki so shranjene ali se razkladajo/nakladajo z ladij, privezanih na pomole.
Fragmenti eksplozij (žareči kovinski delci) in oblaki strupenih in smrtonosnih plinov škodljivih in smrtonosnih plinov bi lahko padli na obsežno območje in vsekakor prizadeli neposredno vplivali na slovenska naselja v sosednjih občinah Ankaran in Koper.
V skladu s členom 14(4) Direktive 2012/18/EU: »Kadar se je zadevna država članica odločila, da organizacija v bližini ozemlja druge države članice ne predstavlja nevarnosti večje nesreče izven območja organizacije v smislu člena 12(8) in zato zanjo ni treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah po členu 12(1), o svoji utemeljeni odločitvi obvesti drugo državo članico«. Italija bi morala Sloveniji sporočiti razloge, zaradi katerih vodikov
obrat ni bil obravnavan kot obrat z nevarnostjo resnega nesreče in izključen iz obveznosti priprave načrta za ukrepanje v izrednih razmerah. Italija pa Sloveniji ni ničesar sporočila in se tako izognila obveznostim, določenim v Direktivi 2012/18/EU.
4) Pomanjkanje načrta v zvezi z domino učinkom je bilo poudarjeno tudi
v integriranem poročilu o varnosti pristanišč (PRIP), ki je del veljavnega PRP (Pristaniški regulativni načrt Regolatore Portuale), kjer je navedeno, da: „Združljivost med obstoječimi dejavnostmi, ki predstavljajo tveganje za večje nesreče, in funkcionalnimi redvidevanji PRP za sosednja pristaniška območja in med slednjimi in novimi območji, namenjenimi, namembnostjo I2 (nekdanji Esso) – Industrijske dejavnosti s pretovarjanjem naftnih naftnimi ali energetskimi proizvodi je povprečna ali največja na podlagi merila, ki priznava možnost sobivanja podobnih dejavnosti. V tem primeru se šteje, da je potrebno preveriti tako imenovani domino učinek, tj. oceniti scenarije, v katerih se lahko preveri vpletenost naprav različnih upravljavcev, s poslabšanjem posledic primarnega učinka, da se opredelijo ukrepi za
preprečevanje in omejevanje vplivov, med drugim uvajanje ustrezne varnostne razdalje med samimi dejavnostmi“ (3.3.2.1 Ocena teritorialne združljivosti med obrati, ki so izpostavljeni tveganju obstoječih obratov, izpostavljenih tveganju za nesreče, in funkcijami projekta, predvidenimi v P.R.P.).
5) Poenostavljeni postopek izdaje dovoljenj, ki je bil sprejet z nadomestitvijo V.I.A. z V.A.S.
A.I.A. je tako omogočila regiji Furlanija-Julijska krajina, da izključi udeležbo državljanov v postopku ocenjevanja in se v celoti izogniti oceno tveganja nesreč, predvideno v Direktivi Seveso III. K temu rezultatu so prispevale vse javne uprave, vključene v postopku, pa tudi prefektura, organ, odgovoren za izvajanje Seveso direktiv, ki je bila sicer obveščena o resnih pomanjkljivostih
varnosti delujočih industrijskih obratov, ni storila ničesar, da bi preverila združljivost nove nevarne naprave, vključene med druge visoko tvegane obrate. Odgovor prefekta, ki je priložen, je zaskrbljujoč, saj mirno priznava, da se Seveso direktiva v Trstu že več kot dvajset let ni upoštevana, ker je zadeva je zapletena… (PRILOGA 2).
Ker že dvajset let čakamo na posodobitev načrtov za ukrepanje v izrednih razmerah, ne bi smeli odobriti novih industrijskih obratov, ki brez kakršnega koli obstoječega tveganja. Iz podatkov o tveganju nesreč v skladišč D.C.T. iz leta 2000 (PRILOGA 3) jasno izhaja nevarnost teh obratov in razumemo, zakaj so bili dejanski podatki o možnih nesrečah v industrijskih obratih skriti in/ali celo spremenjeni, da bi se izključil verižni učinek z resnimi posledicami tudi za naselje (Trst). V varnostnem poročilu D.C.T. iz leta 2000 so bile navedene možne resne posledice požara v rezervoarjih z obsežno škodo v sosednjih obratih in mestnem območju:
„Prisotnost rezervoarjev za skladiščenje dizelskega goriva z že omenjeno skupno zmogljivostjo skladiščenja dizelskega goriva bi lahko v primeru požara v enem ali več rezervoarjih povzročila resno nesrečo enega ali več rezervoarjev, s posledičnim izpustom nevarnih toplotnih sevanj, prekomernim
tlakom zaradi eksplozij in padanjem fragmentov. Razžarjeni fragmenti bi lahko padli na neizkoriščeno zemljišče v ozadju (območje Monte S. Pantaleone), kar bi posledično pojavom požarov v vegetaciji. Učinki takšne vrste nesreče bi lahko poslabšala znatna prisotnost ljudi in vozil na cestah za skladiščem (morebitni radovedneži, pojavi množične panike), zaradi morebitnega sočasnega poteka športnih dogodkov v bližnjih objektih v bližini (stadion in športna dvorana).

Alpe Adria Green ha inviato il 15.09.2025 al Ministero delle risorse naturali e del territorio; al Ministero dell’ambiente, del clima e dell’energia; al Comune di Capodistria e al Comune di Ankaran la proposta che la Slovenia partecipi alla valutazione transfrontaliera dell’impatto ambientale relativa alla costruzione di un impianto per la produzione di idrogeno liquido a Žavlje, vicino a Trieste, in Italia.

Spiegazione (Italiano)

Priloge:

Dopis AAG na ministrstva in občine v Slovenščini in Italijanščini

Priloga 1

Priloga 2

Priloga 3

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST