Državni svet Republike Slovenije se je na svoji 31. seji 17.09.2025 seznanil z zaključki posveta Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek ter na podlagi prvega in drugega odstavka 97. člena Poslovnika Državnega sveta poziva Vlado Republike Slovenije, da zaključke prouči in se do njih opredeli v roku 30 dni.

Na posvetu je sodeloval tudi predstavnik Alpe Adria Green Tomaž Ogrin, ki je med drugim opozoril, da so prebivalci na območjih umeščanja vetrnih elektrarn v brezpravnem položaju, saj v Sloveniji še vedno nimamo predpisa o mejnih vrednostih hrupa vetrnih elektrarn in o njihovi minimalni oddaljenosti od naselij. Skliceval se je na znanstvene študije, ki dokazujejo škodljive vplive hrupa vetrnih elektrarn – med drugim študijo dr. Kellyja iz 1980-ih, ki je zabeležila pritožbe prebivalcev tudi na razdalji treh kilometrov, in delo zdravnice dr. Pierpont (2009), ki je dokumentirala zdravstvene posledice pri družinah v bližini vetrnic. Akustika Kamperman in James sta za hribovita območja predlagala minimalno oddaljenost vetrnic od naselij 3,2 km, Alpe Adria Green pa na območju Slovenije celo 5 kilometrov. Izpostavil je potrebo po kritični razpravi o vlogi ogljikovega dioksida (CO₂) v podnebni politiki. Po njegovih navedbah človeški delež predstavlja le okoli 0,002 % celotne količine CO₂ v ozračju. Predlagal je izvedbo strokovne razprave, vključno z vprašanjem izstopa Slovenije iz Pariškega sporazuma, saj naj bi bili sedanji ukrepi nesorazmerni in znanstveno neutemeljeni. Poudaril je, da so vse dosedanje presoje vplivov na okolje neveljavne, ker nimamo ustreznih pravnih predpisov o mejnih vrednostih hrupa in minimalni oddaljenosti vetrnih elektrarn od bivališč. Takšne presoje vplivov na okolje ne morejo zagotavljati varstva zdravja ljudi in ne morejo biti zakonita podlaga za prostorsko načrtovanje. Predlagal je sprejem obeh ključnih predpisov ter uvedbo moratorija na vse postopke umeščanja vetrnic, dokler ti pogoji ne bodo izpolnjeni. Umeščanje vetrnic 500–600 metrov od slovenskih domov pomeni po njegovem mnenju kaznivo dejanje, saj poteka kljub jasnim strokovnim opozorilom stroke in nasprotovanju prebivalcev.

ZAKLJUČKI POSVETA

1.     Pomanjkanje dolgoročne strategije in ustreznega pravnega okvira

Energetska politika Slovenije temelji na parcialnih in premalo premišljenih odločitvah, ki niso zasidrane v dolgoročni razvojni viziji, celovitem strateškem okviru in širšem družbenem soglasju o ustrezni mešanici nizkoogljičnih virov energije (NOVE). Večji poudarek, kot to določa NEPN, bi morali dati prilagajanju podnebnim spremembam, učinkovitejši rabi energije ter optimalnejšemu usklajevanju sektorskih ciljev, zlasti na področju prometa. Vlada spodbuja hitrejše uvajanje tehnologij za OVE s t. i. »pozitivno pravno diskriminacijo«, kar se odraža v nedavno sprejeti zakonodaji, ki projekte OVE uvršča med »projekte prevladujočega javnega interesa«. To pomeni, da pravni status temelji na predpostavki, da če ni dokazano drugače, koristi teh projektov v smislu zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanja energetske varnosti prevladajo nad morebitnimi negativnimi vplivi na okolje. Ta pristop hkrati sistemsko slabša položaj lokalnih skupnosti in omejuje pravico javnosti do učinkovite participacije.

2.     Zahteva po moratoriju do vzpostavitve pravnega okvira

Država mora nemudoma uvesti moratorij na umeščanje vetrnih elektrarn, dokler ne bo vzpostavljen celovit in z Ustavo skladen pravni okvir, ki bo vključeval:

−   določitev minimalnih odmikov vetrnih turbin od bivališč oz. meja zazidljivih parcel,

−   prenovo   Uredbe    o    mejnih   vrednostih   kazalcev   hrupa   z    upoštevanjem nizkofrekvenčnega slišnega zvoka ter neslišnega infrazvoka,

−   vzpostavitev mehanizmov in pravnih sredstev za dejansko vključevanje javnosti in civilne družbe v vseh fazah postopkov.

3.     Transparentno in zgodnje vključevanje javnosti

Javnost mora biti vključena že v najzgodnejših fazah – pri pripravi strateških dokumentov, presoji alternativnih rešitev in idejni zasnovi projektov. Zgolj formalno zbiranje pripomb ne zadostuje. Ključno je vzpostaviti pravočasne, odprte in strokovno vodene procese soodločanja, ki bodo zagotavljali legitimnost odločitev in zaupanje javnosti.

4.     Krepitev vloge lokalnih skupnosti

Lokalne skupnosti morajo imeti enakovredno vlogo v prostorskih in okoljskih postopkih. Nujna je institucionalna in pravna podpora ter dostop do neodvisne strokovne pomoči, saj lahko le tako učinkovito zastopajo interese prebivalcev, varstva narave in okolja. Posebna pozornost mora biti namenjena zaščiti lokalnih vrednot, človekove povezanosti z življenjskim okoljem in z ustavo zagotovljenima pravicama do pitne vode in do zdravega življenjskega okolja.

5.     Neprimerna območja za umeščanje vetrnih elektrarn

Projekt RES Slovenia opredeljuje samo za 80 MW neproblematičnih območij za vetrne elektrarne. Umeščanje vetrnih elektrarn se, kljub neprimernosti lokacij, že intenzivno izvaja. Uredba o DPN za vetrno elektrarno Ojstrico je sprejeta, tečejo postopki priprave DPN za vetrne elektrarne Rogatec, Paški Kozjak, Dolenja vas (Divača), Griže–Veliko Polje (Sežana) in Ilirska Bistrica. Postopki za vetrne elektrarne Zajčica, Senožeška brda, Golič, Mislinja, Plešivec in Lasina–Gradišče so v mirovanju oziroma manj aktivni. Potrebna je priprava in sprejem akcijskega programa, pri čemer pa mora Vlada, namesto da bi hitela z določanjem potencialno prednostnih območij za umeščanje vetrnih proizvodnih (in fotonapetostnih) naprav, upoštevati okoljska, prostorska in družbena merila ter zagotoviti izpolnitev zahtev glede minimalnih odmikov vetrnih turbin do bivališč, prenove uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa in vzpostavitve mehanizmov za učinkovito vključevanje javnosti in civilne družbe v postopke.

6.     Uveljavitev načela previdnosti

Sklicevanje na pomanjkljivost dokazov o škodljivih učinkih vetrnih elektrarn ne pomeni, da ti negativni vplivi ne obstajajo. Analize znanstvenih raziskav, kljub njihovim protislovnim izsledkom, kažejo, da škodljivih vplivov hrupa vetrnih elektrarn na počutje in zdravje ni mogoče zanikati. V skladu z načelom previdnosti mora dokazno breme, da vetrne elektrarne ne povzročajo škodljivih vplivov na počutje in zdravje ljudi ter okolje, nositi investitor. Projekti se zato ne bi smeli izvajati, dokler niso na voljo zanesljivi dokazi, da ne povzročajo škodljivih vplivov.

7.     Neodvisnost okoljskih presoj

Okoljske presoje, ki jih naročajo in financirajo investitorji sami, pogosto niso nepristranske. Poročila sicer navzven obravnavajo vse ključne vidike, vendar minimizirajo ali negirajo negativne vplive. Nujna je vzpostavitev sistema neodvisnega financiranja presoj, ki bo zagotovil strokovno nepristranskost, preglednost in zaupanje javnosti. Treba je vzpostaviti sistem izvajanja neodvisnih presoj, od katerih izvajalci ne bodo neposredno finančno odvisni in bo zagotovil strokovno nepristranskost, preglednost in transparentnost.

8.     Celovita presoja trajnosti

Trajnostni razvoj pomeni upoštevanje celotnega življenjskega cikla tehnologije – od posegov v prostor in proizvodnje naprav do njihove razgradnje. Umeščanje vetrnih elektrarn ne sme potekati na račun degradacije (razpršenih) naselij, gozdov,

kmetijskih zemljišč, uničevanja biotske raznovrstnosti, prostoživečih živali in njihovih habitatov ter ogrožanja zavarovanih območij, kot je Natura 2000.

9.     Zaščita kmetijskih zemljišč in prehranske varnosti

Kmetijska zemljišča so neprecenljiv in neodtujljiv vir ter temelj prehranske varnosti.

V razmerah vse pogostejših geopolitičnih kriz in vremenskih ujm mora njihovo varovanje postati eno od ključnih in temeljnih vodil pri umeščanju energetskih objektov v prostor.

10.  Posodobitev uredbe o hrupu

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa iz leta 2018 je bila z odločbo Ustavnega sodišča razglašena za protiustavno. Vetrne elektrarne obravnava enako kot industrijske vire hrupa. Predpisane mejne vrednosti (58 dB) bistveno presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (45 dB), kar pomeni do 20-krat višjo zvočno obremenitev. Uredbo je nujno prenoviti, pri tem pa upoštevati specifične značilnosti vetrnih elektrarn – amplitudno modulacijo, vpliv nizkofrekvenčnega zvoka in infrazvoka.

11.  Ekonomska upravičenost OVE

Čeprav sta veter in sonce brezplačna vira, celotni proces njune izrabe za proizvodnjo električne energije NI »zelen in čist« ter vključuje visoke sistemske stroške – vplive na elektroenergetsko omrežje, obremenitve in onesnaževanje okolja ter višjo končno ceno elektrike. Države z visokim deležem OVE pogosto beležijo višje cene električne energije za gospodinjstva in gospodarstvo. Ti stroški morajo biti sestavni del celovite presoje učinkovitosti in ekonomske upravičenosti rabe OVE.

12.  Odgovornost investitorjev za dolgoročne vplive

Investitorji morajo prevzeti dolgoročno odgovornost za varnostna tveganja svojih projektov. Vzpostaviti je treba zavezujoče pravne mehanizme, ki bodo zagotovili, da investitor nosi odgovornost za vse posledice in nastalo škodo za okolje, zdravje ljudi in kakovost bivanja. Prav tako mora biti investitor zavezan k obvezni demontaži naprav po prenehanju obratovanja ter odstranitvi in odvozu opreme na za to predvideno deponijo.

13.  Razvojna alternativa Sloveniji

Slovenija ima edinstveno priložnost, da ohranjeno naravo in kulturno krajino prepozna kot svojo strateško prednost. Namesto poseganja v prostor z velikimi vetrnimi »parki«, ki so dejansko industrijske cone, lahko k uresničevanju evropskih podnebnih in energetskih ciljev prispeva s trajnostno rabo virov, varstvom biotske raznovrstnosti in razvojem lokalno prilagojenih rešitev. Ob tem naj države z večjim vetrnim in prostorskim potencialom, bolj primernim za postavitev vetrnih elektrarn, prevzamejo izkoriščanje vetrnih kapacitet.

Povezava: 31. seja Državnega sveta Republike Slovenije


ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST