Alpe Adria Green je v zakonskem roku poslal na Ministrstvo za naravne vire in prostor predloge na dopolnitev uredbe o živalskih vrtovih in živalskemu vrtu podobnih prostorih:

2. člen: Omejitev trajanja prikazovanja preprečuje stalno »razstavljanje« živali in omogoča le omejene, izobraževalne dogodke.

2.a člen (nov): Preprečuje delovanje zasebnih živalskih vrtov in podobnih prostorov kot turističnih atrakcij. – »Dovoljenje za prikazovanje živali se lahko izda izključno javnim raziskovalnim, izobraževalnim ali naravovarstvenim institucijam. Zasebnim fizičnim osebam in gospodarskim družbam dovoljenja ni mogoče izdati.«

3. člen (novi 4. člen): Predlagamo jasnejšo razmejitev med ‘živalskim vrtom’ in ‘živalskemu vrtu podobnim prostorom’ glede obsega raziskav in izobraževanja; zahteva po objavi povzetka letnega poročila tudi javno (na spletu).

4. člen: Zagotavlja, da je prikazovanje živali utemeljeno izključno z naravovarstvenimi cilji.- Dodatek: »Prikazovati se smejo le živalske vrste, vključene v evropske ali mednarodne programe ohranjanja ogroženih vrst (EAZA, IUCN).«

Priloga 2 (nova): Nekatere vrste ne morejo imeti zagotovljenih ustreznih pogojev v ujetništvu, zato je njihovo prikazovanje prepovedano. – Določi se seznam vrst, ki jih ni dovoljeno prikazovati (npr. medvedi, velike mačke, delfini, kitovci, volkovi, primati).

4(2)5 – javno izobraževanje: Predlagano besedilo: »… spodbuja izobraževanje in ozaveščanje javnosti o ohranjanju biotske raznovrstnosti ter zaščiti živali, zlasti tako, da za vse prikazane vrste zagotovi informacije o njihovih naravnih habitatih, vedenjskih in fizioloških potrebah ter ukrepih za varovanje dobrobiti v ujetništvu.«

4(2)6 – minimalni pogoji: Predlagano besedilo: »… zagotovi živalski vrsti ustrezno (varno in prijazno) ograditev in organizacijske ukrepe, ki preprečujejo vznemirjanje živali s strani obiskovalcev (vključno s hranjenjem, dotikanjem, seganjem v ograde, trkanjem po steklih in povzročanjem hrupa). Število obiskovalcev mora biti prilagojeno velikosti prostora.«
Dodatno: v obrazložitvi uredbe napovedati posodobitev pravilnikov (vizualne bariere, retreat areas, zvočna zaščita).

4(2)8 – veterinarska oskrba: Predlagano besedilo: »… veterinarska oskrba mora biti zagotovljena s strani veterinarja ali organizacije z dokazljivimi kompetencami in izkušnjami za prostoživeče in eksotične vrste (usposabljanja, reference) ter stalno pripravljenostjo 24/7.«
Operativno: predvideti obvezno stalno pripravljenost in odzivni čas.

4. člen (nov odstavek): Krepi transparentnost, javni nadzor in odgovornost upravljavcev. – »Imetnik dovoljenja mora letno poročilo o delovanju objaviti na svoji spletni strani najkasneje do 1. marca za prejšnje leto.«

8. člen: Skrajšanje veljavnosti dovoljenj omogoča pogostejšo presojo pogojev. – »Dovoljenje za prikazovanje živali v živalskem vrtu se izda za obdobje največ treh let, v živalskemu vrtu podobnem prostoru pa za obdobje največ dveh let.«

9. člen – nadzor: Predlagamo hibrid: osnovno na 3 leta, za prostore s povečanim tveganjem na 2 leti, pri hujših neskladjih na 1 leto.
Predlagano besedilo: »… pristojna inšpekcija izvaja nadzor najmanj na vsaka tri leta; v prostorih s povečanim tveganjem najmanj na vsaki dve leti, pri ugotovljenih hujših neskladjih pa najmanj enkrat letno do odprave neskladij.«

10. člen, 2. odstavek: Zagotavlja reden nadzor in možnost hitrega ukrepanja pri kršitvah. – »Pristojna inšpekcija izvaja redni nadzor najmanj enkrat letno. V primeru povečanega tveganja ali ugotovljenih hujših neskladij se nadzor opravi najmanj dvakrat letno.«

Prehodna določba: Preprečuje, da bi neustrezni objekti lahko delovali do izteka dovoljenj (do 10 let). – »Vsa dovoljenja, izdana po dosedanjih predpisih, prenehajo veljati v 12 mesecih od uveljavitve te uredbe.«

Obrazložitev

• Javna transparentnost: obvezna objava povzetka letnega poročila (iz 4(3)) na spletni strani imetnika in ministrstva (brez osebnih podatkov), vključno s stanjem dobrobiti, smrtnostjo, razlogi za pogine/odvzeme in izvedenimi izboljšavami.
• Načrt za izredne razmere: obvezno poglavje v vlogi in letnem poročilu (evakuacija ob poplavah/požaru, daljši izpad elektrike, epidemije v zbirkah).
• Omejitve rokov v 11. členu: zelo dobro, da je rok za odpravo pomanjkljivosti skrajšan na 2 meseca; priporočamo dodati možnost takojšnjih ukrepov pri resnih kršitvah dobrobiti (npr. takojšnja začasna prepoved prikazovanja določene vrste).
• Priloga 1 / invazivne vrste: predvideti mehanizem periodičnega posodabljanja priloge (npr. na 2 leti) in uskladitve z EU seznamom invazivnih tujerodnih vrst.
• Sledljivost posameznih osebkov: podpreti zahtevo po individualni označitvi (mikročip, obroček, druga identifikacija) za vse sesalce in ptice, kjer je to izvedljivo, ter za izbrane plazilce.
• Izobraževanje osebja: minimalni standard vsebin (dobrobit, etologija, biosigurnost, ravnanje v nujnih primerih) ter obvezna periodična osvežitev (npr. na 2–3 leta).

1. Namen in trajanje prikazovanja živali

• Predlog: Določiti, da se prikazovanje javnosti ne sme izvajati več kot omejeno število dni v letu.
• Argument: preprečuje stalno »razstavljanje« živali kot atrakcij, dopušča le izobraževalne dogodke.
• Pravna rešitev: v 2. členu ponovno vnesti časovno omejitev (odpravljena z novelo) in jo dodatno zaostriti.

2. Prepoved zasebnih živalskih vrtov in podobnih prostorov

• Predlog: Dovoljenje se lahko podeli le javnim institucijam, ne pa zasebnim fizičnim osebam.
• Argument: preprečuje poslovne in turistične zlorabe.

3. Omejitev vrst, ki jih je dovoljeno prikazovati

• Predlog: Prikazovati se sme le vrste, ki so del evropskih programov ohranjanja (npr. EAZA, IUCN projekti).
• Argument: živali naj bodo v ujetništvu samo, če to prispeva k varstvu ogroženih vrst.

4. Strožje zahteve za pogoje bivanja

• Predlog: Minimalni standardi naj se dopolnijo z obveznostjo zagotavljanja »retreat areas« (prostor, kamor se žival lahko umakne pred obiskovalci).
• Predpisati maksimalno število obiskovalcev hkrati glede na velikost ograd.

5. Prepoved prikazovanja določenih vrst

• Predlog: Razširiti prilogo z vrstami, ki jih ni dovoljeno prikazovati zaradi dobrobiti (npr. velike plenilske mačke, medvedi, volkovi, delfin, primatii).
• Argument: nekatere vrste ne morejo imeti zagotovljenih ustreznih pogojev v ujetništvu.

6. Pogoji za dovoljenja – časovna omejitev

• Predlog: Dovoljenje za prikazovanje javnosti naj velja največ 3 leta (sedaj 10 let).
• Argument: omogoča pogostejše preverjanje in odvzem dovoljenj ob kršitvah.

7. Raziskovalni pogoj

• Predlog: Raziskave, ki jih mora izvajati živalski vrt, morajo biti povezane izključno z ohranitvijo ogroženih vrst in ne smejo vključevati invazivnih poskusov.

8. Transparentnost in javnost podatkov

• Predlog: Letna poročila morajo biti objavljena javno na spletnih straneh, z navedbo smrtnosti, rojstev, zdravstvenih posegov.
• Argument: krepi javni nadzor in pritiska na izboljšave.

9. Prehodne določbe

• Predlog: Veljavna dovoljenja, izdana po starem režimu, prenehajo veljati v 12 mesecih, ne šele ob izteku.
• Argument: prepreči nadaljnje delovanje obstoječih neustreznih zasebnih zbirk.

10. Inšpekcijski nadzor

• Predlog: Obvezen letni nadzor za vse objekte, izredni nadzor ob prijavah nevladnih organizacij ali posameznikov.

Ključni instrumenti:

• časovna omejitev prikazovanja (ne stalno),
• prepoved zasebnih vrtov,
• seznam vrst, ki se jih ne sme prikazovati,
• strožji pogoji bivanja (retreat areas, kapacitete obiskovalcev),
• kratkotrajna dovoljenja (3 leta),
• obvezen letni nadzor in javna poročila,
• prenehanje veljavnosti starih dovoljenj v enem letu.

Kaj zahtevajo najboljše EU prakse

1) Trd licenčni režim + redne, vsebinsko poglobljene in tvegansko usmerjene inšpekcije

• EU Zoos Directive 1999/22/ES postavlja obvezno licenciranje vseh živalskih vrtov in redne preglede s strani pristojnega organa. To vključuje preverjanje konservacijskih ukrepov, izobraževanja, preprečevanja pobegov in standardov dobrobiti. Slovenija naj v uredbo izrecno vgradi letne preglede ter pogostejše (npr. polletne) za objekte z večjim tveganjem ali ob ugotovljenih neskladjih. (Environment)

2) Vezava dovoljenja na dokazljive konservacijske obveznosti (ne le “razstava”)

• Direktiva zahteva, da živalski vrtovi aktivno prispevajo k ohranjanju vrst (vzrejni programi, reintrodukcije, izmenjava podatkov, raziskave). Napredne države (npr. Španija z Ley 31/2003) to zapišejo operativno: vsak zoo mora imeti program ohranjanja, programe izobraževanja, standardizirano oskrbo in zdravstveno-profilaktične ukrepe. V slovensko uredbo dodajte jasen pogoj: brez izkazanih konservacijskih rezultatov ni dovoljenja. (boe.es)

3) Višji minimalni standardi bivanja—etološke potrebe, umik pred obiskovalci, upravljanje obiskovalcev

• Avstrijska Zoo-Verordnung (BGBl. II 491/2004, posodobitve) implementira Tierschutzgesetz in podrobno ureja minimalne zahteve, kadrovske pogoje, varnost, preprečevanje pobegov, usposobljenost osebja in merila za zaprtje. Praksa: zahtevajte obvezne “retreat areas” (prostore, kamor se žival lahko umakne pred publiko), omejitve kapacitet obiskovalcev glede na velikost/občutljivost ograd, in prepoved vznemirjanja (dotikanje, hranjenje, trkanje). (ris.bka.gv.at)

4) Kompetence in kadri—kategorizacija zoo-jev + obvezno usposabljanje osebja

• Dokument “EU Zoos Directive—Good Practices” povzema rešitve, kjer so kategorije živalskih vrtov vezane na zahtevnost vrst in na minimalni nabor kompetenc (npr. obvezni izkušeni vodja/kurator, zadostno število usposobljenih oskrbnikov, obvezni programi izobraževanja). To lahko prepišete: zoo kategorija A/B/C z naraščajočimi obveznostmi; brez izpolnjenih kadrovskih pogojev – ni dovoljenja. (afdpz.org)

5) Stroga evidenca živali + sledljivost posameznega osebka

• Španska ureditev zahteva, da so poreklo, identifikacija, premiki, zdravstveni posegi in vzreja vodeni v standardiziranih evidencah (sposobno presoje). V uredbo vključite obvezno individualno označitev (mikročip/obroček) za vse sesalce/ptice (kjer izvedljivo) in obvezno poročanje o poginih, rojstvih in premikih. (boe.es)

6) Javno poročanje (transparentnost) + objava nadzornih povzetkov

• Najboljše prakse zahtevajo javno objavo letnega poročila (konzervacijski izidi, dobrobit, smrtnost, izobraževanje) in povzetkov inšpekcij. To je v duhu Direktive in prakse EAZA; dviguje standarde in zaupanje javnosti. (Environment)

7) Načrti za izredne razmere in pobeg vrst (bio-varnost, invazivne vrste)

• Direktiva zavezuje k preprečevanju pobegov in varovanju okolja; nacionalne ureditve (npr. Avstrija) to operacionalizirajo (protipobegne bariere, protokoli). Zahtevajte obvezne načrte za poplave/požare/izpade energije/epizootije in protokole za invazivne tujerodne vrste ter obvezne vaje pripravljenosti. (Environment)

8) Redno (ne “ad hoc”) preverjanje izobraževalnih programov

• Direktiva zahteva izobraževanje javnosti; dobre prakse gredo dlje: kurikulum mora pokrivati dobrobit, vedenje, grožnje vrstam, ozaveščanje o nelegalni trgovini. Predpišite akcijske kazalnike (št. izvedenih programov, doseg, evalvacije). (Environment)

9) Možnost zavrnitve ali zaprtja—krajša dovoljenja in realni roki

• Avstrijska ureditev jasno opredeljuje pogoje za zavrnitev/preklic in kratke roke za odpravo pomanjkljivosti. Dobro je uvesti krajšo veljavnost licence (npr. 3 leta) in ob hujših kršitvah takojšnjo začasno prepoved prikazovanja določenih vrst. (ris.bka.gv.at)

10) Zajetna priloga standardov + redna posodobitev

• Najboljše prakse vsebujejo priloge z merljivimi standardi (prostori, obogatitev okolja, karantena, karenca, minimalni kadrovski normativi), ki se redno posodabljajo (npr. vsaki 2 leti) in so usklajene z EU (CITES, invazivne vrste). (Publications Office of the EU)

Konkretni primeri zakonodaj, vredni posnemanja

• EU Zoos Directive 1999/22/ES – temelj: licenciranje, inšpekcije, konservacijski ukrepi, izobraževanje, preprečevanje pobegov. (eur-lex.europa.eu). Direktiva Sveta 1999/22/ES o zadrževanju divjih živali v živalskih vrtovih (EU Zoos Directive). Ta direktiva je bila sprejeta leta 1999, vse države članice EU pa so jo morale prenesti v svojo nacionalno zakonodajo. Določa:
• Preprečevanje pobegov in varovanje okolja (čl. 3): živalski vrtovi morajo zagotoviti pogoje, ki preprečujejo pobeg živali in s tem tveganje za biodiverziteto, vključno z možnostjo vnosa invazivnih vrst ali bolezni v naravno okolje.
• Izobraževanje javnosti (čl. 3): zoo mora javnosti nuditi informacije o prikazanih vrstah, njihovih habitatih in naravovarstvenem statusu.
• Konservacijske obveznosti: sodelovanje pri raziskavah, vzrejnih programih, izmenjavi informacij, reintrodukcijah.
• Minimalni standardi dobrobiti: zagotavljanje pogojev, ki ustrezajo biološkim potrebam posameznih vrst.
• Licenciranje in inšpekcije: vsaka država mora vzpostaviti sistem dovoljenj in rednih pregledov.
• Španija – Ley 31/2003 (državni zakon + podzakonski akti): eksplicitne konzervacijske obveznosti, profilaktični in okoljski ukrepi, standardizirana evidenca. Dobro strukturiran prenos Direktive. (boe.es)
• Avstrija – Tierschutzgesetz §26 + Zoo-Verordnung: zelo operativen režim dovoljenj in zapiranja, podrobni minimalni standardi, jasne pristojnosti in nadzor. (faolex.fao.org)
• EU “Good Practices” dokument: pregled rešitev (kategorizacija zoo-jev, kompetence kadra, konservacijski standardi) in sklopi, ki presegajo golo minimalno skladnost. (afdpz.org)
• EAZA standardi: ne gre za pravo, so pa višji strokovni standard, posebej glede izogibanja pobegom, namestitve in oskrbe—koristni kot referenca v nacionalni prilogi. (strapi.eaza.net)

Kaj bi (dodatno) vgradili v slovensko uredbo

1. Letno licenčno preverjanje + javno objavljeni povzetki nadzorov. (Environment)
2. Pogojevanje licence z demonstrirano konservacijo (npr. članstvo v EEP/ESB, uspešni projekti vzreje/izpustov). (Environment)
3. Kategorizacija živalskih vrtov z naraščajočimi kadrovskimi in infrastrukturnimi zahtevami. (afdpz.org)
4. Obvezne “retreat areas”, omejitve obiskovalcev po ogradah, prepoved vznemirjanja (z znaki in nadzorom)

Povezava: Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST