ALPE ADRIA GREEN JE 6.10.2025 POSLAL JAVNI POZIV DRŽAVNEMU ZBORU, MINISTRU ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR G. NOVAKU, PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE G. GOLOBU in odprto pismo javnosti
k zavrnitvi 136.c člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) – prenos državnih pristojnosti za upravljanje velikih zveri na lovske družine
Spoštovani,
V imenu mednarodnega društva za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green, v javnem interesu in v imenu vseh državljanov, ki zahtevajo zakonito, znanstveno in etično upravljanje zavarovanih vrst, vas javnost in civilna družba pozivata, da preprečite sprejetje 136.c člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F), ki uvaja nov sistem t. i. interventnega ukrepanja pri velikih zvereh.
Predlog 136.c člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) uvaja sistem t. i. interventnega ukrepanja pri velikih zvereh, po katerem bi lovske družine izvajale vse ukrepe – od plašenja do odstrela medvedov, volkov in risov – brez strokovnega mnenja naravovarstvenih institucij in brez javnega nadzora.
Takšna ureditev izključuje transparentnost in družbeni nadzor, čeprav gre za zavarovane vrste, ki so državna in skupna last ter del naravne dediščine, zato mora biti vsako poseganje v njihovo populacijo pod strokovnim, naravovarstvenim in javnim nadzorom. Ureditev pomeni prenos odločanja o zavarovanih vrstah iz rok države v roke zasebnih interesnih skupin in je zato v nasprotju z evropskim pravom (Direktiva 92/43/EGS – Habitatna direktiva), sodno prakso Sodišča EU (C-674/17, Finska) ter z načelom varstva narave kot javnega interesa (ZON, 5. člen). Izključitev javnosti in prenos odločanja na zasebne interesne skupine je v nasprotju tudi z Aarhuško konvencijo (1998), ki zagotavlja pravico do sodelovanja javnosti in organizacij v javnem interesu v postopkih odločanja, ki vplivajo na okolje, vključno z odločitvami o zavarovanih vrstah.
Ključne sporne točke predloga 136.c člena:
- Lovci ukrepajo brez strokovnega nadzora: po predlogu lahko ukrepajo takoj po obvestilu policije ali centra za obveščanje, brez sodelovanja ZRSVN, ZGS ali drugih strokovnih služb. S tem se ukinja znanstvena presoja, ki je nujna pri vsakem posegu v zavarovane vrste.
- Pojem “neposrednega ogrožanja” je nejasen in preširok: dovolj je že pojav zveri pri vasi, hlevu ali odlagališču, da se sproži odločbo za odstrel – četudi ni dokazane nevarnosti.
Sodišče EU je v zadevi C-674/17 izrecno poudarilo, da so izjemni odstreli dovoljeni le ob dokazani, konkretni in resni nevarnosti, nikakor pa ne kot preventivni ukrep za zmanjševanje strahu ali pritiskov javnosti. - Nadomestitev postopka dovoljenja z odločbo pomeni odpravo strokovnega nadzora: namesto da bi ministrstvo izdalo dovoljenje na podlagi strokovnega mnenja ZRSVN in ZGS, bi lahko po novem kar samo izdalo odločbo, s katero odredi odstrel, odlov ali preselitev živali. Tak ukrep bi bil izdan brez znanstvene presoje in brez nadzora javnih organov. S tem se obide postopek, ki ga zahteva 16. člen Habitatne direktive – da mora biti vsak poseg v zavarovano vrsto posebej dovoljen, utemeljen in strokovno preverjen. Takšna ureditev odpira vrata samovolji, povečuje tveganje za zlorabe in spodkopava načelo zakonitosti pri varstvu zavarovanih vrst.
- Odstreli bi se lahko izvajali tudi v naseljih in na nelovnih površinah: to pomeni, da bi bil odstrel mogoč celo v neposredni bližini ljudi, kar je v nasprotju s temeljnim načelom varnosti in logiko varstva zavarovanih vrst.
- Odločbe bi se lahko izdajale ustno po telefonu ali videoklicu: takšna ureditev odpravlja pisno sled, javni vpogled in strokovno presojo, kar pomeni popolno netransparentnost in možnost zlorab. Je v nasprotju z načelom pravne države in odgovornosti javnih organov.
- Prenos javnih pooblastil na zasebne interesne skupine: lovske družine bi dobile pravico odločati o odstrelu zavarovanih vrst, kar je nezdružljivo z njihovim statusom in finančnim interesom. Država bi s tem privatizirala izvajanje javne službe, ki bi morala ostati pod njenim nadzorom.
- Lovci bi lahko presojali poškodbe zavarovanih živali: predlog omogoča, da o “hudi poškodbi” odloča lovec, brez veterinarske presoje. To odpira možnost samovoljnih odločitev in nepotrebnih usmrtitev živali, ki bi jih bilo mogoče zdraviti ali preseliti.
- Finančni interes za odstrel: stroške, dnevnice, kilometrine in zavarovanja lovcev bi krilo ministrstvo, kar ustvarja ekonomski motiv za pogostejše posege – odstrel postane plačana storitev, ne izjemen ukrep.
- Konflikt interesov v usposabljanju: Lovske družine bi bile plačane iz državnega proračuna za izvajanje ukrepov, vključno z odstreli, hkrati pa bi se same usposabljale za njihovo izvajanje. Tak sistem nagrajuje odstrel namesto varstva, ustvarja ekonomsko motivacijo za pogostejše posege in pomeni očiten konflikt interesov, saj gre za zasebne organizacije, ki imajo neposreden interes pri odstrelu zavarovanih vrst.
Evropske prakse – primer Italija (PACOBACE)
V Italiji se upravljanje konfliktov z velikimi zvermi izvaja po znanstveno potrjenem modelu PACOBACE, kjer: se vsaka intervencija razvrsti po resnosti (problematičen / nevaren osebek), ukrepi sledijo načelu postopnosti – plašenje, odvračanje, odstranitev virov hrane, šele nato odstrel, o posegih odločajo javne institucije ob znanstveni presoji ISPRA (državni inštitut za varstvo narave) – lovci nikoli ne odločajo samostojno.
Predlog izboljšav in sistemskih sprememb pri izvajanju interventnih ukrepov za velike zveri
Interventni ukrepi pri velikih zvereh se morajo izvajati izključno na podlagi odločbe Ministrstva za naravne vire in prostor, izdane ob obveznem predhodnem strokovnem mnenju Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Vsi ukrepi morajo slediti načelu postopnosti: plašenje in odvračanje, odstranjevanje virov privabljanja (odpadki, krmišča, neustrezno zavarovani hlevi, zaščita človekovega premoženja), preselitev osebkov, odstrel le v izjemnih primerih, kadar so vse druge možnosti izčrpane in nevarnost za ljudi dokazano obstaja. Lovske družine lahko v teh postopkih sodelujejo zgolj kot tehnična pomoč pod neposrednim nadzorom javnih organov, nikakor pa ne kot nosilke odločanja ali izvajanja ukrepov v lastni režiji.
Opozarjamo tudi na sistemske pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti in konflikti interesov, saj praksa zadnjih let kaže, da sta ZGS in ZRSVN tesno prepletena LZS, ki je neposredno zainteresirana za ohranjanje odstrela zaradi ekonomskih in političnih koristi. Ta prepletenost se kaže v: sodelovanju istih posameznikov pri pripravi strokovnih mnenj in hkrati v vodstvih lovskih organizacij, izbiri podatkov in interpretacij, ki podpirajo odstrel, ne pa preventivne ukrepe in netransparentnosti postopkov (mnenja niso javno dostopna, ni razkritih finančnih tokov, pogodbenih razmerij in utemeljitev odstrela). S tem je ogrožena neodvisnost strokovnih institucij, ki bi morale delovati v javnem interesu in ne v korist interesnih skupin.
Namesto da bi država sistematično vlagala v preprečevanje konfliktov, se v praksi ukrepi izvajajo šele po pojavu škode ali “incidenta”. Med ključnimi preventivnimi ukrepi, ki bi morali biti predpogoj za vsako intervencijo, so: redno odstranjevanje odpadkov in odlagališč, ki privabljajo zveri, ukinitev ali stroga regulacija krmljenja divjadi, ki umetno povečuje prisotnost medvedov, zagotavljanje električnih ograj in pastirskih psov za zaščito živine, ozaveščanje prebivalcev in turistov o pravilnem vedenju na območjih zveri, učni programi in usposabljanja za občine, rejce in obiskovalce o sobivanju z velikimi zvermi, vključevanje šol in lokalnih skupnosti v programe varovanja in izobraževanja, javne kampanje za preprečevanje stigmatizacije volkov in medvedov.
Ti ukrepi so znanstveno potrjeni kot najučinkovitejši za zmanjšanje konfliktov, vendar v Sloveniji niso bili dosledno izvedeni, kljub temu da so bili predvideni v akcijskih načrtih in strategijah upravljanja. Za zagotavljanje strokovnosti, neodvisnosti in zaupanja javnosti v odločitve o velikih zvereh predlagamo naslednje spremembe:
- Vzpostavitev neodvisnega nadzornega sveta za presojo vseh odločb o odstrelu, v katerem bi morali sodelovati tudi predstavniki nevladnih organizacij v javnem interesu, biologov in etologov.
- Javna objava vseh odločb, mnenj in podatkov o odstrelih, vključno z imeni izvajalcev in finančnimi nadomestili.
- Izločitev oseb, povezanih z lovskimi organizacijami, iz strokovnih in svetovalnih teles, ki odločajo o populacijskem upravljanju z velikimi zvermi.
- Zakonodajna prepoved neposrednih pogodbenih razmerij med državnimi zavodi (ZGS, ZRSVN) in LZS ter lovskimi družinami.
- Vzpostavitev rednega sistema javnega poročanja o izvedenih preventivnih ukrepih in rezultatih monitoringa – najmanj enkrat letno.
- Uvedba kazenskih določb za odgovorne uradne osebe, če se ukrepi izvajajo v nasprotju z evropskimi direktivami in nacionalno zakonodajo.
Interventni ukrepi morajo biti izjemno orodje države, ne rutinsko opravilo lovskih družin. Le s transparentnostjo, javnim nadzorom in vlaganjem v preventivo bomo lahko zagotovili trajno sobivanje ljudi in velikih zveri – ne na račun njihovih življenj, ampak z razumevanjem in odgovornostjo.
Pozivamo vas, da zaščitite strokovnost, pravno državo in naravo ter preprečite sprejem 136.c člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F). Hkrati predlagamo, da se člen 136.c ponovno oblikuje v skladu z dejstvi in argumenti, navedenimi v tem dopisu – tako, da bodo interventni ukrepi pri velikih zvereh skladni z evropskim in nacionalnim pravom, znanstvenimi standardi, načelom javnega interesa ter zahtevami po transparentnosti in nadzoru javnosti.
Le tako bo mogoče zagotoviti, da bo Slovenija ohranila strokovno, zakonito in etično upravljanje svojih zavarovanih vrst.
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU

You must be logged in to post a comment.