Foto AAG
V Sloveniji se znova odvija znana drama – medved, simbol narave in sobivanja, postaja orožje političnih in interesnih bojev. Pod krinko “strokovnega upravljanja” se javnost prepričuje, da je odstrel nujen, medtem ko se resnični vzroki konfliktov, od krmljenja do pomanjkanja preventivnih ukrepov, sistematično prikrivajo.
V javnost je bila te dni lansirana peticija za “nadzor populacije medveda z odstreli”, ki jo je podpisalo približno 4200 ljudi. Podporniki jo predstavljajo kot “glas ljudstva”, a dejstva govorijo drugače.
Slovenija ima po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS) približno 21.000 aktivnih lovcev, ki delujejo v več kot 400 lovskih družinah. To pomeni, da peticijo podpira manj kot petina lovcev – in zgolj 0,2 % prebivalstva.
V habitatnem območju medveda (jug in zahod države, zlasti Notranjska, Kočevsko, Dolenjska, del Gorenjske in Primorske) živi po podatkih Statističnega urada in kmetijskega registra približno 25.000 rejcev drobnice in govedi. To pomeni, da je dejanski delež prebivalcev, ki jih prisotnost medveda lahko neposredno zadeva, več kot šestkrat večji od števila podpisnikov peticije.
Številka 4200 zato ni pokazatelj splošne skrbi za varnost ljudi, ampak bolj organizirana akcija interesne skupine, ki želi ohraniti sistem, od katerega ima finančne koristi.
Peticija z naslovom »Peticija proti interventnemu zakonu o odvzemu 200 medvedov in 11 volkov, sprejetemu 20. junija 2019« je zbrala približno 14.636 podpisov. Čeprav smo podpisniki peticijo 16. avgusta 2019 predali Ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo in država nista ustavila zakona oz. izvršitve odstrela, kar pomeni, da peticija ni bila upoštevana pri odločanju.
Peticija proti interventnemu odstrelu iz leta 2019 ni vplivala na odločitve takratne vlade. Kljub obsežni podpori javnosti je bil odstrel izveden, kar je takratna oblast utemeljila z »odločanjem na podlagi stroke, ne javnega mnenja«. Danes pa se kot argument za ponoven kvotni in interventni odstrel uporablja peticija s komaj 4.200 podpisi, torej trikrat manj podpore.
Če peticija z več kot 14.000 podpisi ni imela nobene teže, je sklicevanje na 4.200 podpisov očitno selektivno politično orodje, ne izraz demokratične volje.
To razkriva dvojna merila:
– kadar javnost nasprotuje odstrelu, se njen glas prezre kot “čustven”;
– kadar javnost podpira odstrel, se isti mehanizem predstavi kot “glas ljudi”.
V obeh primerih se ne odloča na podlagi demokratičnega dialoga, ampak glede na to, kateri interesni skupini odločitev koristi.
Kdo je “stroka”, ki zahteva odstrel?
Najglasnejši zagovorniki odstrela so posamezniki, ki se predstavljajo kot neodvisni strokovnjaki, a so hkrati člani strokovno – znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, predavatelji predmetov, kot je “lovno gospodarsko načrtovanje” na Biotehniški fakulteti, in soavtorji modelov za izračun številčnosti medvedov.
Ti isti ljudje svetujejo ministrstvu, sodelujejo v projektih, ki jih financira država, in pripravljajo strokovne osnove za kvotni odstrel, ki prinaša konkretne finančne koristi lovskim družinam (prodaja mesa, trofej, turistični lov).
Gre za klasičen primer t. i. scientific capture – ujetja stroke v interesni sistem, kjer znanost ni več orodje razumevanja narave, ampak orodje upravičevanja odstrela.
Stroka, ki poziva k racionalnosti, sama uporablja čustva – predvsem strah – da prepriča javnost, da je odstrel potreben. Ne slišimo več razprave o preventivi, ampak samo o številkah, kvotah in ogrožanju.
Krmljenje – resnični vzrok konflikta
Eden najbolj zanemarjenih, a odločilnih dejavnikov je intenzivno krmljenje medvedov, ki se izvaja na vsaj 174 krmiščih po Sloveniji. Do tretjine prehrane medvedov izvira iz krmišč, medvedke se zaradi stalne dostopnosti hrane razmnožujejo prej (pri 3 letih namesto pri 4), imajo več mladičev, populacija raste umetno in postaja odvisna od človeka.
Krmljenje tako ustvarja psevdodomačene živali, ki povezujejo človeka s hrano in posledično pogosteje prihajajo v stik z naselji. Namesto da bi se ta praksa postopoma ukinila, se njene posledice uporabljajo kot argument za odstrel – samopodporni sistem, kjer lovci ustvarijo problem in ga nato rešujejo z orožjem.
Odstrel kot ekonomija
Večino “odstranitev”medvedov predstavljajo lovski odstreli, ne nesreče ali nujne intervencije.
Ni javno dostopnih analiz o tem, kdo izvaja te odstrele, pod kakšnimi pogoji in koliko plačajo t. i. gostujoči lovci iz tujine. Tako ni nadzora nad finančnimi tokovi, medtem ko medved kot zaščitena vrsta postaja tržno blago. Lovske družine z odstreli zaslužijo – od plačil za odstrel do prodaje mesa in trofej – medtem ko javnost plača stroške “intervencij” in zavarovanj.
Če v Sloveniji letno odstreli ≈ 200 medvedov v okviru trofejnega in turističnega lova, in če se odstrelna pristojbina za medveda giblje okvirno od 1.000 € do 10.000 € na posameznega medveda (cenik za medveda navaja vsaj 1.000 € kot odškodnine), potem lahko grobo ocenimo, da odstrelne pristojbine znašajo 200 × (npr. 1.000-5.000 €) = 200.000-1.000.000 € letno. K temu lahko dodajmo še prodajo mesa in trofej, kar poveča skupni finančni izkupiček za lovske družine in lovske goste.
Dovoljenje za odstrel je pripravljeno tako, da ugaja lovcem: odstreli potekajo v obdobjih, ko je trofejna vrednost najvišja in ko je meso “najbolj kakovostno” (lovska sezona in turizem). To pomeni, da gre bolj za ekonomski motiv kot za varnostni ukrep.
Če bi šlo za resnični ukrep varnosti, bi bile na prvem mestu merila: dejanski napadi, dokumentirana nevarnost, časovna nujnost. A model upravljanja temelji na kvotah, trofejah in turističnem lovu – ne na konkretnem dokazovanju ogroženosti.
Tako je odstrel v veliki meri upravljalska dejavnost, ne intervencija za zaščito ljudi. Če je varnost ljudi res cilj, bi bila prvotna logika: zaščita premoženja, odvračanje, omejitve krmišč, izobraževanje, ne sistematičen odstrel.
Ujetje javne razprave in manipulacija z mnenjem
V zadnjih dneh so se v medijih pojavile celo izjave o “kastraciji ali kontracepciji medvedov” – teme, ki jih nevladne organizacije nismo predlagale. Gre za klasično medijsko manipulacijo, s katero se želi nevladne organizacije prikazati kot nekompetentne in “čustvene”, medtem ko naj bi lovci predstavljali “strokovno in razumljivo stran”. A resnična čustva prihajajo ravno od tistih, ki trdijo, da jih ne uporabljajo – strah, grožnje in senzacionalizem postajajo politično orodje za upravičevanje nasilnih posegov v naravo.
Slovenija – prepletena družba
Slovenija je majhna, prostorsko prepletena država: ni ostrih ločnic med mestom in podeželjem, večina prebivalcev živi v dosegu naravnih območij, zato se vsi prebivalci srečujejo s posledicami odločitev o naravi.
To pomeni, da odločanje o zavarovanih vrstah ne more biti izključno domena lovcev ali peščice “strokovnjakov”, temveč mora vključevati javnost. Sodelovanje javnosti ni ovira, temveč zagotovilo za legitimnost odločitev, preprečevanje zlorabe podatkov in nadzor nad porabo javnih sredstev.
Namesto razprav o “nevarnih medvedih” Slovenija potrebuje:
- stalen genetski in populacijski monitoring,
- ukinitev sistematičnega krmljenja,
- preprečevanje dostopa do hrane in zaščito premoženja,
- izobraževanje in transparentno komuniciranje z javnostjo,
- novo strategijo upravljanja z medvedom, ki temelji na znanstvenih podatkih in etičnem sobivanju – ne na kvotah in trofejah.
Peticija s 4200 podpisi ni izraz volje ljudstva, ampak signal, kako močno so se lovski interesi v Sloveniji prepletli s politiko in “strokovnostjo”. Zakonodaja in strategije, ki nastajajo pod takšnim vplivom, ne varujejo narave – temveč interese tistih, ki imajo od “upravljanja” največ koristi.
Medvedi niso problem. Problem je sistem, ki jih uporablja kot izgovor za ohranjanje moči, denarja in orožja.
Viri:
- Lovska zveza Slovenije, Statistika lovstva (2024)
- LIFE Dinalp Bear Guidelines (2018)
- LCIE (Large Carnivore Initiative for Europe), EU 2018
- ZDLov-1, 10. člen
- Direktiva 92/43/EGS, čl. 12–16
- Alpe Adria Green, 2019. Peticija proti interventnemu zakonu o odvzemu 200 medvedov in 11 volkov, sprejetemu 20.junija 2019
ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU

You must be logged in to post a comment.