Slika je simbolična

AAG je v ponedeljek 05.01.2025 poslal dopis predsedniku vlade Republike Slovenije ter ministru MOPE v zvezi z načrtovano gradnjo sežigalnice odpadkov (objekta za energetsko izrabo odpadkov), ter razpisa koncesij v Ljubljani. Načrtovana Gradnja je sprožila obširno javno razpravo. Medtem ko Mestna občina Ljubljana (MOL) in Energetika Ljubljana poudarjata energetsko neodvisnost in reševanje problema odpadkov, ekološke organizacije in zdravstvena stroka, na čelu z Zdravniško zbornico Slovenije, opozarjajo na resna tveganja za javno zdravje.

1. Tehnični razlogi: 

• Temperatura in kakovost odpadne toplote

Odpadni procesi v sežigalnici proizvajajo toploto pri temperaturah 850 – 1000 °C, a ta toplota se najprej pretvori v paro, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije (CHP – combined heat and power). Preostala “odpadna” toplota, ki bi jo bilo mogoče izkoristiti za ogrevanje, je relativno nizke temperature (okoli 70–120 °C) in je neenakomerno razporejena po času. Za stabilno napajanje kotline so potrebni toplotni viri, ki zagotavljajo stalno temperaturo nad 80 °C skozi celotno ogrevalno sezono.

2. Kemična čistost

Pepel iz sežigalnic je eden glavnih ostankov iz termičnih obratov za predelavo odpadkov v energijo, ki uporabljajo tehnologijo sežiganja.

Obrati za predelavo odpadkov v energijo pretvarjajo odpadne materiale v vire energije, kot so elektrika, toplota in gorivo.

Pepel lahko vsebuje:

težke kovine

organske spojine

drugih strupenih onesnaževalcev.

Tveganja za škodo vključujejo onesnaževalce, odpadni pepel in gnojni plini iz sežigalnice vsebujejo tudi SOx in  NOx, dioxine. Če se para, ki se uporablja za ogrevanje, ne filtrira ustrezno, lahko v vodnem krogu pride do korozije in onesnaženja. Zato bi bilo potrebno dodatno čistilno opremo, kar povečuje stroške. ki se izlužujejo v površino tal, vodo ali podtalnico in onesnažujejo zrak kot prah.

3.Pravni in regulativni razlogi 

Zakon o odpadkih (Uradni list RS, 2022) določa hierarhijo ravnanja z odpadki – najprej preprečevanje, zatem recikliranje, pripravo na ponovno uporabo, spet energijo iz odpadkov kot zadnja možnost. To pomeni, da je odpadna toplota v IV. stopnji in mora biti njeno izkoriščanje strogo pod nadzorom. Uredba EU o emisijah iz termoelektrarn (ETS). Sežigalnice spadajo pod sistem trgovanja z emisijami, kar pomeni dodatne stroške za CO₂, NOx in SOx. Povezava s kotlino bi lahko povečala emisije, če se toplota ne uporablja učinkovito.

4.Družbeni in politični razlogi 

• Javna percepcija sežigalnic

V zadnjih desetletjih je bila pri javnosti močna opozicija proti sežigalnicam (strah pred emisijami, neprijetnimi vonjavami, zdravjem). Zato lokalni politiki (mestni župan, odbor za energijo) raje izogibajo projektom, ki bi povečali vlogo sežigalnice v mestnem življenju. Ljubljana se je javno zavezala k ogljični nevtralnosti do 2050. V tem okviru se poudarek daje na obnovljivih virih (sončna energija, biomasa, toplote iz odpadkov – le kot dodatna podpora, ne kot glavna os). Povezava s sežigalnico bi bila v nasprotju z “zelene” podobe mesta.

Ključni zdravstveni in okoljski pomisleki.

5. Geografska lega Ljubljane: Problem kotline

Največji argument zdravstvene stroke proti sežigalnici ni nujno tehnologija sama, temveč lokacija.

• Slabo prevetrena kotlina: Ljubljana leži v kotlini, kjer so pogoste temperaturne inverzije (obrati), zlasti pozimi. To pomeni, da se zrak ne meša in se onesnaževala zadržujejo pri tleh. Še tako velik dimnik sežigalnice ne bo preprečil onesnaževanja Ljubljanske kotline
• Primerjava z Dunajem: Mestne oblasti pogosto navajajo primer sežigalnice sredi Dunaja. Zdravniki (npr. člani Delovne skupine za okolje in zdravje pri Zdravniški zbornici) opozarjajo, da primerjava ni ustrezna. Dunaj leži na vetrovni ravnini z dobrim pretokom zraka, Ljubljana pa v zaprti kotlini, kjer bi se emisije kopičile.

6. Obstoječa onesnaženost zraka

Ljubljana ima že sedaj težave s kakovostjo zraka, zlasti s prašnimi delci (PM10 in PM2.5).

• Dodatna obremenitev: Zdravniki opozarjajo, da bi sežigalnica, kljub sodobnim filtrom, v zrak spuščala dodatne količine emisij. V mestu, kjer so mejne vrednosti občasno že presežene, bi vsako dodatno onesnaževanje poslabšalo zdravstveno sliko prebivalstva.
• Ultra-fini delci: Posebno skrb vzbujajo ultra-fini delci, ki jih standardne meritve pogosto ne zaznajo, a prodrejo globoko v pljuča in krvni obtok ter povzročajo vnetne procese.

7. Specifična zdravstvena tveganja

Strokovnjaki, vključno s kliničnimi toksikologi in specialisti medicine dela, izpostavljajo naslednja tveganja dolgotrajne izpostavljenosti emisijam iz sežigalnic (tudi tistim pod zakonsko mejo):

• Bolezni dihal in srca: Povečano tveganje za astmo, KOPB (kronično obstruktivno pljučno bolezen) in srčno-žilne bolezni.
• Rakotvorne snovi: Sežig odpadkov lahko sprošča dioksine, furane in težke kovine, ki so kancerogeni in hormonski motilci. Čeprav so emisije pri sodobnih napravah nizke, zdravniki opozarjajo na učinek “koktajla” različnih snovi in dolgotrajno izpostavljenost (akumulacija v telesu).
• Ranljive skupine: Najbolj ogroženi so otroci (vpliv na razvoj pljuč), nosečnice in starejši ljudje s kroničnimi boleznimi.

8. Stališče Zdravniške zbornice Slovenije

Zdravniška zbornica Slovenije je večkrat javno pozvala k previdnosti. Njihovo stališče vključuje:

• Nasprotovanje umeščanju sežigalnice v ljubljansko kotlino.
• Zahtevo po neodvisnih študijah vpliva na zdravje pred sprejetjem dokončne odločitve.
• Opozorilo, da trenutna zakonodaja dovoljuje previsoke mejne vrednosti izpustov v primerjavi s tem, kar je varno za zdravje ljudi v tako gosto poseljenem in slabo prevetrenem območju.

9. Argumenti zagovornikov (MOL in Energetika Ljubljana)

Na drugi strani investitorji zagotavljajo:

• Najsodobnejša tehnologija (BAT): Uporabljena bi bila najboljša razpoložljiva tehnologija čiščenja dimnih plinov, ki zagotavlja emisije, bistveno nižje od zakonsko dovoljenih.
• Strogi nadzor: Obljubljajo stalen in transparenten monitoring izpustov.
• Manjše zlo: Trdijo, da je lokalna energetska izraba (toplota za daljinsko ogrevanje) boljša kot odlaganje odpadkov ali njihov izvoz, kar prav tako povzroča okoljsko škodo (transport).

10. Alternative, ki jih podpira AAG

a) Zajem ogljika iz odpadkov, ponovna raba Energetsko Čistih Odpornih Polimerov, proizvodnja energije in dolgoročna nevtralizacija preostanka CO2 toplogrednega plina z vodenjem ogljično negativnega poslovnega procesa.

b)Uplinjanje za pretvorbo antropogeno uporabljenega ogljika v izvorne materiale: »End-of-Waste« tehnologija

Zaključek

Bistvo konflikta ni v vprašanju, ali sodobne sežigalnice delujejo bolje kot stare (delujejo), temveč ali je ljubljanska kotlina primeren prostor za tak objekt. Zdravstvena in okoljevarstvena stroka meni, da “previdnostno načelo” narekuje, da se v že tako obremenjeno okolje z neugodno mikroklimo ne umešča dodatnega vira onesnaževanja, zato zahtevamo da se koncesija za Ljubljansko sežigalnico ne podeli!

AAG bo, če bo dodeljena koncesija za izgradnjo sežigalnice v Ljubljani uporabila vsa pravna sredstva da zaščiti zdravje prebivalcev Ljubljane, da do izgradnje ne pride!

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI

NAMENITE 1,0% DOHODNINE –  

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

NIČ VAS NE STANE!

ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST