V AAG smo prejeli dopis, ki je bil objavljen na portalu “Predlagam Vladi”:

Sežigalnica bo na Barju, tam ni sosedov. Če bi tam postavili sežigalnico investitorji pravijo, bi lahko odpadke dostavili s tekočimi trakovi namesto tovornjaki.

Ljubljanski župan je to že večkrat povedal novinarjem, ni pa o tem obvestil soustanoviteljic ljubljanskega holdinga. Drugi župani se strinjajo, da je sežigalnica potrebna, a opozarjajo, da mora biti odločitev transparentna in strokovna. Zdravniki pa opozarjajo, da takšen objekt ne sme biti načrtovan samo na podlagi ekonomske računice.

12. 01. 2026, 07.25

Miha K. Turk

Prihodnji mesec se izteče rok za prijave na razpis za tri 30-letne državne koncesije za sežiganje komunalnih odpadkov. Zoran Janković je potrdil, da se je ljubljanska občina prijavila. Smeti bo kurila v sežigalnici oziroma v obratu za proizvajanje toplote in elektrike s sežiganjem odpadkov in obdelavo odpadkov – TEO Ljubljana. Čeprav so uradno še vedno v igri tri lokacije za postavitev sežigalnice v Ljubljani, pa je že nekaj časa jasno, da je za občino edina praktična možnost na Barju, v neposredni soseščini Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Druga opcija je na Letališki ulici pri skladišču Špar, ki je premajhna.

Tretja pa v Mostah ob toplarni. »Odločili smo se, da Moste niso več v načrtu za sežigalnico. Tam je že toplarna in lahko vprašate krajane, kako so lahko hvaležni, da tam ni več premoga, in kako je vse bolj čisto. Dima ni več, ker naša plinsko-parna enota deluje vrhunsko,« je zagotovil župan.

Nižje položnice

S tem objektom bi lahko energijsko izrabili 130.000 ton gorljivih frakcij iz komunalnih odpadkov na leto, s čimer bi s toploto in elektriko oskrbeli več kot 20.000 gospodinjstev. »Država bo ceno odredila, ampak že zdaj vam povem, da bo položnica v Ljubljani za 20 odstotkov nižja. Trideset odstotkov energije za ogrevanje bo iz biomase, 30 odstotkov iz smeti in 10 odstotkov iz sončne energije, samo 30 odstotkov pa iz uvoza, torej iz plina. Za svoje smeti moramo poskrbeti sami. Zdaj vozimo smeti na Dansko, in če to zaprejo, nam ostane samo še Kitajska,« je še komentiral župan.

Odpadke, ki jih ne recikliramo, vozimo na sežig v tujino. Župan je dodal, da sežigalnico načrtujejo tudi v Gradcu, pri tem pa pripomnil: »Plini ne potrebujejo potnega lista. Primer je pesek iz Afrike, ki pride do nas.« Občina je leta 2022 ocenila, da bo projekt stal okoli 200 milijonov evrov, po zadnji oceni, kot je poročala RTVS, pa je cena narasla na 300 milijonov evrov.

Z Barjanci se niso posvetovali

Sežigalnica je projekt Elektra Ljubljana in mestne občine Ljubljana. Elektro Ljubljana je del Javnega holdinga Ljubljana (JHL). Ko smo župana občine Brezovica Metoda Ropreta prosili za odziv na navedbo, da je odločeno, da bo obrat na Barju, se je zdel presenečen. Kot je pojasnil, so še na zadnji seji holdinga govorili o treh možnih lokacijah.

Sežigalnica bo na Barju, tam ni sosedov.

Zoran Janković, ljubljanski župan: Država bo ceno odredila, ampak že zdaj vam povem, da bo položnica v Ljubljani 20 odstotkov nižja. Trideset odstotkov energije za ogrevanje bo iz biomase, 30 odstotkov iz smeti in 10 iz sončne energije, samo 30 odstotkov pa iz uvoza, torej iz plina. Za svoje smeti moramo poskrbeti sami. Zdaj vozimo smeti na Dansko, in če to zaprejo, nam ostane samo še Kitajska.

»Moje osebno mnenje je, da sežigalnico potrebujemo. Glede lokacije pa se ne bi izjasnjeval, ker o tem premalo vem. Na ravni holdinga smo razpravljali in ves čas se govori o treh potencialnih lokacijah. Kaj več ne vem, ampak na zadnji seji holdinga se o tem nismo tako pogovarjali. Kaj se bo zgodilo, ne vem, saj je še veliko neznank. Vsi odgovori in razmišljanja so prejudicirani, tukaj bo stroka morala povedati, kaj in kako,« je povedal brezoviški župan.

Zlato Usenik, župan občine Ig, ki v nasprotju z Brezovico ni med ustanoviteljicami holdinga, se je zdel manj presenečen nad lokacijo v neposredni soseščini: »O tem na občinski upravi niti na svetu še nismo debatirali. Se pa zavedamo, da bo nekje to stvar treba narediti. Dolgoročno si ne znam predstavljati, kako bi lahko drugače upravljali vse te odpadke. Glede na zagotovila bo dimnik visok in s filtri. Za zdaj ni nasprotovanj, ampak pustimo času čas, da nam predstavijo, kako se bo ta zadeva razvila.«

Krajinski park Ljubljansko barje

Sežigalnica bo neposredni sosed Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je zaščiteno naravovarstveno območje. Direktor parka Janez Kastelic nam je sporočil, da park ne sodeluje v postopkih umeščanja v prostor in zato njihovo soglasje ni potrebno.

»Kar pa se sežigalnice tiče, je dejstvo, da jo potrebujemo. Ena logičnih lokacij je seveda RCERO na Barju, kjer že obstaja vsa podporna infrastruktura. Seveda sežigalnice vplivajo na okolje. Zato se v postopkih umeščanja takih objektov obvezno izvaja presoja vplivov na okolje, kjer se ugotavlja, ali so vplivi na okolje in naravo še v mejah dopustnosti. Prav tako se presoja vpliv na zdravje ljudi. Trdno verjamem, da se bo v teh postopkih ugotovila dopustnost postavitve sežigalnice na to lokacijo,« je komentiral direktor.

Sežigalnica bo na Barju, tam ni sosedov.

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Sežigalnica je najbolj primeren način za uporabo odpadkov, saj se volumni odpadkov bistveno zmanjšajo, kar je vsekakor treba upoštevati. Je pa dejstvo, da ima tak objekt vpliv na okolje in naravo. Zato je v primeru umeščanja takih objektov v prostor potrebna široka strokovna in družbena razprava.

Pri tem je dodal, da je dobro, da se bo toplota koristila za daljinsko ogrevanje, kar bo po njegovi oceni zmanjšalo izpuste iz individualnih kurišč. Je pa opozoril: »Sežigalnica je najbolj primeren način za uporabo odpadkov, saj se volumni odpadkov bistveno zmanjšajo, kar je vsekakor treba upoštevati. Je pa dejstvo, da ima tak objekt vpliv na okolje in naravo. Zato je v primeru umeščanja takih objektov v prostor potrebna široka strokovna in družbena razprava,« je povedal in dodal, da bo določen del ljudi takšnim projektom vedno nasprotoval, pri tem pa potegnil vzporednico z jedrsko elektrarno.

Zdravniki so se znova oglasili z njimi pa se strinja tudi AAG

Med glasnejšimi nasprotniki sežigalnice je Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

»Preden Ljubljančani sprejmejo odločitev o gradnji sežigalnice, si bodo morali iskreno zastaviti vprašanje: ali ste pripravljeni podpreti gradnjo sežigalnice odpadkov, da bi prihranili nekaj centov na mesec, če bi že vnaprej vedeli, da bo prav vaš otrok ali vnuk zbolel za astmo, sami pa za rakom pljuč, bezgavk ali črevesja – boleznimi, ki jih povezujejo z izpusti iz sežigalnic odpadkov,« so minuli teden ponovno nagovorili javnost.

Preden Ljubljančani sprejmejo odločitev o gradnji sežigalnice, si bodo morali iskreno zastaviti vprašanje: ali ste pripravljeni podpreti gradnjo sežigalnice odpadkov, da bi prihranili nekaj centov na mesec, če bi že vnaprej vedeli, da bo prav vaš otrok ali vnuk zbolel za astmo, sami pa za rakom pljuč, bezgavk ali črevesja.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Pri tem so opozorili, da je strošek 20 milijonov evrov, kolikor stane izvoz odpadkov, zanemarljiv, če se porazdeli med 760.000 prebivalcev, kot jih oskrbuje RCERO. Izračunali so, da bi s sežigalnico prebivalec prihranil 2,2 evra na mesec. Dodajajo, da strošek ne sme biti glavni razlog pri tehtanju te odločitve, ampak vpliv na zdravje. »Ljubljana že danes sodi med sedem odstotkov najbolj onesnaženih mest v Evropi. Leta 2024 se je onesnaženost z delci PM2,5 v Ljubljani še dodatno povečala. Posledice so vidne: otroci v Ljubljani pogosteje zbolevajo za astmo kot drugod v Sloveniji.«

Pripis AAG: ALPE ADRIA GREEN ne podpira sežigalnico v Ljubljani več na povezavi .

Alternative, ki jih podpira AAG so:

a) Zajem ogljika iz odpadkov, ponovna raba Energetsko Čistih Odpornih Polimerov, proizvodnja energije in dolgoročna nevtralizacija preostanka CO2 toplogrednega plina z vodenjem ogljično negativnega poslovnega procesa.

b)Uplinjanje za pretvorbo antropogeno uporabljenega ogljika v izvorne materiale: »End-of-Waste« tehnologija

Povezava: Alpe Adria Green proti  podelitvi koncesije za sežigalnico v Ljubljani s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE)

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI

NAMENITE 1,0% DOHODNINE –  

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

NIČ VAS NE STANE!

ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST