Foto: Vir FB občina Hrastnik – kamnolom Boben

Alpe Adria Green je 19.01.2026 poslal na Ministrstvo za naravne vire in prostor ter poslanskim skupinam DZ pripombe in predloge sprememb k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1F). V vednost in razmislek smo jim posredovali tudi stališča ter pripombe, ki temeljijo tako na pravni analizi predloga zakona kot tudi na konkretnih izkušnjah iz prakse.

1. SPLOŠNO STALIŠČE

Podpisniki podajamo pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1F) z namenom varovanja javnega interesa, okolja, zdravja ljudi in pravne varnosti. Pripombe ne izhajajo zgolj iz teoretične presoje predlaganih zakonskih rešitev, temveč predvsem iz večletnih izkušenj civilne družbe na terenu ter iz aktivnega in vztrajnega sodelovanja v postopkih, povezanih z delovanjem kamnolomov in drugih pridobivalnih prostorov v neposredni bližini poseljenih območij.

Društvo Alpe Adria Green (AAG) ter številne lokalne civilne iniciative, med njimi tudi Civilna iniciativa Za čisti zrak Hrastnik, so se v zadnjih letih v to problematiko vključile zato, ker obstoječi institucionalni mehanizmi nadzora, odločanja in izvrševanja zakonodaje pogosto niso zagotovili učinkovitega varstva prebivalcev in okolja. Do tega ni prišlo zaradi zavračanja rudarstva kot dejavnosti same po sebi, temveč zaradi ponavljajočih se primerov, v katerih so bili kamnolomi umeščeni v prostor neustrezno, so obratovali dolgotrajno brez celovite in pravočasne sanacije, ali pa so se kljub ugotovljenim kršitvam in izrečenim inšpekcijskim ukrepom dejavnosti nadaljevale brez dejanskih posledic za nosilce rudarskih pravic.

Primer kamnoloma Boben v Hrastniku predstavlja enega izmed najbolj nazornih primerov takšnega sistemskega problema. V več kot dveh desetletjih izvajanja rudarske dejavnosti so se nakopičile številne neizpolnjene obveznosti glede sanacije, spoštovanja prostorskih aktov in varstva bivalnega okolja. AAG in lokalna civilna iniciativa sta v tem obdobju izvajali številne aktivnosti: od opozarjanja pristojnih organov, vlaganja prijav in pobud, sodelovanja v upravnih in javnih postopkih, do obveščanja strokovne in splošne javnosti. Kljub temu se je v praksi pokazalo, da dolgotrajna neodločnost organov ter zanašanje na avtomatične ali interventne podaljšave pravic ne vodita k razrešitvi problema, temveč k njegovemu ohranjanju in poglabljanju.

Posebej opozarjamo, da so bile rudarske pravice v času epidemije COVID-19 dodatno podaljševane na podlagi interventne zakonodaje avtomatično in brez vsebinske presoje pogojev iz 50. člena ZRud-1, kar je dodatno oslabilo nadzorni in odgovornostni režim.

Prav te izkušnje so razlog, da predlagane spremembe ZRud-1F ocenjujemo kot problematične že na sistemski ravni. Namesto da bi novela okrepila nadzor, odgovornost nosilcev rudarskih pravic in dosledno izvrševanje že obstoječih zakonskih obveznosti, uvaja rešitve, ki zmanjšujejo pomen individualne in vsebinske presoje ter povečujejo vlogo avtomatizmov in pravnih fikcij. Takšen pristop ne odpravlja vzrokov za konflikte med rudarstvom in lokalnimi skupnostmi, temveč jih normalizira in podaljšuje.

Predlagane spremembe niso problematične zgolj zaradi posameznih določb, temveč zaradi splošne usmeritve novele, ki daje prednost kontinuiteti izkoriščanja pred varstvom prostora, okolja in zdravja ljudi. S tem se odgovornost za neučinkovit nadzor, zamujene postopke in neizvršene odločbe prenaša z države na prebivalce prizadetih območij, kar je z vidika načel pravne države, preventive in trajnostnega razvoja nesprejemljivo.

Menimo, da bi morala novela Zakona o rudarstvu v prvi vrsti nasloviti pomanjkljivosti v izvajanju obstoječe zakonodaje, okrepiti nadzorne mehanizme ter zagotoviti dejansko izvrševanje inšpekcijskih odločb. Ključno je tudi jasno in nedvoumno ločiti med pravico do izkoriščanja mineralnih surovin in obveznostjo sanacije degradiranega prostora. Brez takšnega vsebinskega premika obstaja resno tveganje, da bodo predlagane spremembe reproducirale iste probleme, zaradi katerih so se civilna družba in lokalne skupnosti sploh morale aktivno vključiti v te postopke.

II. PRIPOMBE K 26. ČLENU (PREHODNE DOLOČBE)

1. Nesprejemljivost ohranitve rudarske pravice po izteku koncesije

Predlagani peti odstavek 26. člena uvaja pravno fikcijo, po kateri se šteje, da rudarska pravica ostane v veljavi tudi po izteku koncesije, če je pravočasno vložena vloga za sanacijo.

Takšna ureditev je nesprejemljiva, ker:

– sanacijo, ki je zakonska obveznost koncesionarja, pretvarja v podlago za nadaljnje izkoriščanje,

– omogoča prikrito podaljševanje rudarske dejavnosti brez nove koncesijske presoje,

– ustvarja finančno in časovno spodbudo za zavlačevanje sklenitve sanacijske pogodbe,

– obide nadzorni in okoljski režim ter razvrednoti institut prenehanja koncesije.

Predlagana določba ne določa nobenega časovnega roka, ne zahteva popolne vloge in ne prepoveduje izkoriščevalnih posegov, kar v praksi omogoča nadaljevanje miniranja in pridobivanja mineralnih surovin pod pretvezo sanacije.

Vloga za popolno in trajno opustitev rudarskih del je lahko popolna zgolj, če ji je priložen rudarski projekt za opustitev in sanacijo ter vložena vloga za tehnični pregled. Brez teh prilog ni mogoče govoriti o popolni vlogi, zato taka vloga ne more imeti nobenih pravnih učinkov glede ohranitve rudarske pravice.

Vloga za popolno in trajno opustitev rudarskih del ni zgolj procesno dejanje, temveč materialnopravna izjava volje o prenehanju izkoriščanja mineralnih surovin. Njena kasnejša umaknitev ne more vzpostaviti pravnega stanja, kot da vloga nikoli ne bi bila vložena, niti ne more predstavljati podlage za podaljšanje že prenehale koncesije ali za pridobitev nove rudarske pravice brez izvedbe novega, celovitega postopka.

Iz prakse (npr. primer kamnoloma Boben) je razvidno, da bi takšna ureditev legalizirala posledice dolgoletnega neizpolnjevanja obveznosti in neizvrševanja inšpekcijskih odločb.

V AAG predlagamo, da se 5. odstavek 26. člena v celoti črta ozirom sprejme vsaj alternativni predlog

III. PRIPOMBE K NOVEMU 50. ČLENU (PODALJŠANJE RUDARSKE PRAVICE)

1. Avtomatično podaljšanje zaradi molka organa

Predlagana ureditev, po kateri se rudarska pravica samodejno podaljša, če ministrstvo v 60 dneh ne izda odločbe, je z vidika pravne države in varstva javnega interesa nesprejemljiva.

Molk organa je procesna pomanjkljivost države in ne sme ustvarjati novih ali podaljšanih pravic, zlasti kadar gre za pravice z izrazitimi okoljskimi in prostorskimi vplivi. Koncesionar ima že na voljo ustrezna pravna sredstva zaradi molka organa, zato pozitivna fikcija ni potrebna niti sorazmerna.

Zato v AAG predlagamo:

– črtanje določbe o avtomatičnem podaljšanju rudarske pravice zaradi molka organa,

– izrecno določitev, da rudarska pravica preneha z iztekom časa, za katerega je bila podeljena,

– ohranitev sodnega varstva kot edinega pravnega sredstva v primeru molka organa.

IV. PRIPOMBE K 36. ČLENU (SKLADNOST S PROSTORSKIMI AKTI)

Opozarjamo, da predlagana ureditev relativizira negativno mnenje občine in zmanjšuje pomen lokalne samouprave pri odločanju o posegih v prostor. Negativno mnenje občine mora imeti naravo vsebinske in zavezujoče ovire, saj predstavlja izraz varstva lokalnega javnega interesa, zlasti zdravja in kakovosti bivanja prebivalcev.

V. DODATNI SISTEMSKI PREDLOG – VARSTVO POSELJENIH OBMOČIJ

1. Utemeljitev

Izkoriščanje mineralnih surovin je okoljsko in prostorsko intenzivna dejavnost, ki ni združljiva z bivalnimi območji. Načela Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), načelo preventive ter ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja zahtevajo jasno prostorsko razmejitev.

2. Predlog

Predlagamo zakonsko določitev varovalnega pasu, ki preprečuje umeščanje novih kamnolomov v poseljena območja oziroma v neposredno bližino stanovanj.

VI. KONKRETNI NORMATIVNI PREDLOGI (AMANDMAJSKA OBLIKA)

Amandma k 26. členu – primarni predlog

V 26. členu se črta peti odstavek.

Primarni predlog je črtanje petega odstavka, saj ta vzpostavlja pravno fikcijo nadaljnjega trajanja rudarske pravice po njenem prenehanju in omogoča nadaljevanje izkoriščanja mineralnih surovin pod krinko sanacije.

Amandma k 26. členu – alternativni predlog (če črtanje ne bo sprejeto)

Staro besedilo:

(5) Če je imetnik rudarske pravice pravočasno vložil vlogo na podlagi 100.a člena tega zakona, se šteje, da rudarska pravica ostane v veljavi do sklenitve pogodbe za sanacijo bivšega pridobivalnega prostora.

Novo besedilo:

 (5) Če je imetnik rudarske pravice pravočasno in popolno vložil vlogo na podlagi 100.a člena tega zakona, se šteje, da rudarska pravica ostane v veljavi izključno za namen izvedbe sanacije bivšega pridobivalnega prostora, in sicer najdlje za obdobje treh mesecev od vložitve popolne vloge oziroma do sklenitve pogodbe za sanacijo, če je ta sklenjena prej.

V tem obdobju je dovoljeno izvajati le nujna in neposredno potrebna sanacijska dela, ki ne vključujejo posegov v ležišče mineralne surovine.

Miniranje, lomljenje kamnine ter kakršnokoli pridobivanje ali izkoriščanje mineralnih surovin v tem obdobju ni dovoljeno, ne glede na namen ali kasnejšo uporabo pridobljenega materiala.

Za petim odstavkom 26. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

(6) V obdobju od vložitve vloge za popolno in trajno opustitev rudarskih del do dokončnosti odločitve o tej vlogi ali do njenega umika ni dopustno vlagati vlog ali zahtevkov, ki bi kakorkoli spreminjali obseg, intenzivnost ali količino izkoriščanja mineralnih surovin, vključno z vlogami za povečanje dovoljenih količin izkoriščanja znotraj pridobivalnega prostora.

Umik vloge za popolno in trajno opustitev rudarskih del ne more imeti za posledico ohranitve ali ponovne vzpostavitve rudarske pravice po poteku koncesije in ne more predstavljati pravne podlage za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin.

Alternativni amandma bistveno zožuje obseg izjeme, določa jasen časovni okvir ter izrecno prepoveduje izkoriščevalske posege, s čimer se prepreči zloraba sanacije kot podaljšanja rudarske dejavnosti.  Alternativni amandma k 26. členu predstavlja minimalni varovalni ukrep, če zakonodajalec črtanja sporne določbe ne bo sprejel.

Amandma k 50. členu

V 50. členu se črta določba, ki določa avtomatično podaljšanje rudarske pravice v primeru, da pristojni organ ne izda odločbe v roku 60 dni.

Za črtano določbo se ne uvede nadomestna fikcija. Molk organa ne sme ustvarjati ali podaljševati pravic z izrazitimi vplivi na okolje in prostor.

Novi člen (varstvo poseljenih območij)

Za 36. členom se doda nov člen, ki se glasi:

(Varstvo poseljenih območij)

(1) Nove pridobivalne prostore za izkoriščanje mineralnih surovin ni dopustno umeščati v poseljena območja.

(2) Nove pridobivalne prostore ni dopustno umeščati na razdalji, manjši od 500 metrov zračne linije od strnjenih stanovanjskih objektov. Razdalja se meri od zunanjega roba pridobivalnega prostora do najbližjega objekta, namenjenega stalnemu bivanju.

(3) Obstoječim pridobivalnim prostorom, ki se nahajajo v območjih iz prejšnjih odstavkov, ni dopustno širiti pridobivalnega prostora ali povečevati obsega izkoriščanja.

(4) Za pridobivalne prostore iz prejšnjega odstavka se določi obvezna in časovno omejena sanacija.

________________________________________

VII. SKLEP

Predlagane spremembe so nujne za zagotovitev zakonitega, odgovornega in trajnostnega upravljanja z mineralnimi surovinami. Brez teh popravkov bi novela ZRud-1F omogočila sistemske zlorabe, nadaljnje obremenjevanje poseljenih območij ter zmanjšanje pravne varnosti.

Povezava: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1F)

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI

NAMENITE 1,0% DOHODNINE –  

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

NIČ VAS NE STANE!

ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST