Leta 2025 je planet zabeležil tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, s čimer se je nadaljevalo obdobje brez primere vročine, pri čemer se v letu 2026 ne pričakuje olajšanje, so v sredo sporočili svetovni podnebni opazovalci.

Zadnjih 11 let je bilo najtoplejših doslej zabeleženih, leto 2024 je bilo na vrhu lestvice, leto 2023 pa na drugem mestu, so sporočili iz programa EU za podnebne spremembe Copernicus in neprofitne raziskovalne organizacije Berkeley Earth s sedežem v Kaliforniji.

Program Copernicus je v svojem letnem poročilu zapisal, da so globalne temperature v zadnjih treh letih prvič presegle povprečno 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.

»Opazovani skok segrevanja med letoma 2023 in 2025 je bil ekstremen in kaže na pospešitev stopnje segrevanja Zemlje,« je v ločenem poročilu zapisal Berkeley Earth.

Pariški sporazum iz leta 2015 zavezuje svet k omejitvi segrevanja na precej pod 2 °C in prizadevanjem za njegovo ohranitev na 1,5 °C – dolgoročni cilj, ki bi po mnenju znanstvenikov pomagal preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je oktobra opozoril, da je preseganje 1,5 °C “neizogibno”, vendar bi svet lahko to obdobje prekoračitve omejil z čim hitrejšim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

Kopernik je dejal, da bi lahko mejo 1,5 °C dosegli do konca tega desetletja – več kot desetletje prej, kot je bilo napovedano.

Toda prizadevanja za zajezitev globalnega segrevanja so prejšnji teden doživela še en udarec, ko je predsednik Donald Trump dejal, da bo Združene države – drugega največjega onesnaževalca na svetu za Kitajsko – umaknil iz temeljne pogodbe ZN o podnebnih spremembah.

Temperature so bile leta 2025 za 1,47 °C višje kot predindustrijske čase – le malo nižje kot leta 2023 – potem ko so se leta 2024 dvignile za 1,6 °C, kažejo podatki programa Copernicus.

Svetovna meteorološka organizacija, agencija ZN za vreme in podnebje, je sporočila, da dva od osmih analiziranih naborov podatkov kažeta, da je bilo leto 2025 drugo najtoplejše leto, preostalih šest naborov podatkov pa ga je uvrstilo na tretje mesto.

SMO je povprečje za obdobje 2023–2025 ocenila na 1,48 °C, vendar z mejo negotovosti plus-minus 0,13 °C.

Kljub ohlajajočemu vremenskemu pojavu La Nina je bilo leto 2025 “še vedno eno najtoplejših let v zgodovini planeta zaradi kopičenja toplogrednih plinov, ki zadržujejo toploto, v našem ozračju”, je v izjavi dejala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.

Po podatkih Berkeley Earth je približno 770 milijonov ljudi v svojih krajih doživelo rekordno tople letne razmere, medtem ko nikjer ni bilo zabeleženih rekordno hladnih letnih povprečij.

Antarktika je doživela najtoplejše leto v zgodovini meritev, medtem ko je bila drugo najtoplejše leto na Arktiki, je dejal Copernicus.

Analiza podatkov programa Copernicus, ki jo je prejšnji mesec izvedla agencija AFP, je pokazala, da so Srednja Azija, regija Sahel in severna Evropa leta 2025 doživeli najtoplejše leto v zgodovini meritev.

2026: Četrto najtoplejše leto?

Berkeley in Copernicus sta oba opozorila, da leto 2026 ne bo prekinilo trenda.

Če se bo letos pojavil pojav segrevanja El Niña, bi lahko leto 2026 postalo še eno rekordno leto, je za AFP povedal Carlo Buontempo, direktor službe za podnebne spremembe programa Copernicus.

»Temperature se dvigujejo. Zato bomo zagotovo videli nove rekorde. Ali bo to leta 2026, 2027 ali 2028, ni preveč pomembno. Smer potovanja je zelo, zelo jasna,« je dejal Buontempo.

Berkeley Earth je sporočil, da pričakuje, da bo letos podobno kot leta 2025, “najverjetnejši izid pa bo približno četrto najtoplejše leto od leta 1850”.

Boj proti emisijam

Poročila prihajajo v času, ko prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov – glavnega gonila podnebnih sprememb – v razvitih državah zastajajo.

Emisije so se v Združenih državah lani povečale, s čimer je prekinil dvoletni niz upadanja, saj so ostre zime in razcvet umetne inteligence spodbudile povpraševanje po energiji, je v torek sporočil možganski trust Rhodium Group.

Tempo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov se je v Nemčiji in Franciji upočasnil.

»Čeprav emisije toplogrednih plinov ostajajo prevladujoči dejavnik globalnega segrevanja, obseg tega nedavnega porasta kaže, da so dodatni dejavniki okrepili nedavno segrevanje, ki presega tisto, kar bi pričakovali zgolj od toplogrednih plinov in naravne spremenljivosti,« je dejal Robert Rohde, glavni znanstvenik na Berkeley Earth.

Organizacija je dejala, da so mednarodna pravila o zmanjšanju žvepla v ladijskem gorivu od leta 2020 morda dejansko prispevala k segrevanju z zmanjšanjem emisij žveplovega dioksida, ki tvori aerosole, ki odbijajo sončno svetlobo stran od Zemlje.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI

NAMENITE 1,0% DOHODNINE –  

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

NIČ VAS NE STANE!

ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST