c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450
Golobova vlada pod težo naših razkritij skrivaj spisala novo uredbo o hrupu. Zakonodajna služba: »To je pravni zmazek«
Luka Svetina – Domovina
Dve ministrstvi za okolje pod kontrolo vladajoče Svobode se igrata z zdravjem ljudi. Vladajoči so potrebovali več dni, da so odgovorili na vprašanja Domovine, zakaj teptajo pravo EU in izdajajo gradbena dovoljenja za milijonske gradbene projekte po državi na nezakoniti podlagi, zaradi česar zadeve padajo na sodišču. A v strogi tajnosti je Golobova vlada pripravila novo uredbo, ki jo je zakonodajna služba popolnoma raztrgala: uvajajo pravno fikcijo, v Svobodi so popolni nepoznavalci prava Evropske unije, arbitri pa bodo imeli popolnoma proste roke, da odločijo v korist ekonomskega interesa in ne zdravja ljudi. V slogu Golobovega nepriznavanja odločitve KPK je vlada uredbo kljub očitkom, da gre za navaden »zmazek«, med prazniki sprejela.
Spomnimo. Ministrstvo RS za naravne vire in prostor (MNVP) smo pred dvema tednoma spraševali, ali so obveščeni, da sta vloženi tožbi proti MNVP zaradi izdaje dveh integralnih gradbenih dovoljenj na zahtevo Občine Grosuplje in Perutnine Ptuj. Zanimalo nas je, ali so obveščeni, da je bila sredi decembra vložena tudi tožba zoper ministrstvo zaradi izdaje gradbenega dovoljenja za prenovo ljubljanske avtobusne postaje, in ali se dejansko sploh zavedajo, da gre v vseh primerih za tožbo z argumentom, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi dokumentacije, ki je bila pripravljena na podlagi nezakonite uredbe o hrupu. Pomembno vprašanje je tudi, ali kljub temu še vedno trdijo, da se sodba upravnega sodišča v zadevi 3. razvojne osi – jug, ki je gradbeno dovoljenje razveljavilo, nanaša samo na konkreten primer, ne pa tudi na vse druge odprte postopke izdaje gradbenih dovoljenj, kjer je bila projektna dokumentacija pripravljena na podlagi nezakonite uredbe o hrupu.
Kako torej na ministrstvu komentirajo dejstvo, da je upravno sodišče svojo odločitev splošno obrazložilo z besedami, »da Republika Slovenija ne more izdajati gradbenih dovoljenj za objekte z vplivi na okolje na podlagi predpisa, ki je bil sprejet s kršitvijo določb Aarhuške konvencije in s tem prava EU«? Evidentno je namreč, da se uradniki ministrstva očitno sploh ne zavedajo, da je upravno sodišče po prepričanju nevladne organizacije Alpe Adria Green vzpostavilo sodno prakso, zaradi katere lahko pade in zelo verjetno bo padlo ducat projektov, za katere ministrstvo pod kontrolo vladajoče Svobode izdaja gradbena dovoljenja na podlagi nezakonite uredbe o hrupu. Zanimalo nas je tudi, ali se zavedajo, da zaradi tožb nevladne organizacije stojijo investicije in veliki gradbeni projekti v Sloveniji v višini več sto milijonov evrov, ter ali se jim zdi takšno početje – torej izdajanje spornih gradbenih dovoljenj, kljub vedenju, da je uredba o hrupu nezakonita, odgovorno.
Tolmačenje prosto po Prešernu
Po sedmih dneh so nam vendarle odpisali, da MNVP od upravnega sodišča še ni prejelo odgovora na poizvedbo o morebitni tožbi v zadevi Perutnina Ptuj oz. za te informacije MNVP še ni zaprošalo, ker roki za vložitev tožbe še niso potekli (primer Občine Grosuplje). Še vedno pa vztrajajo, da se sodba upravnega sodišča v zadevi 3. razvojne osi – jug, ki je gradbeno dovoljenje prav zaradi dejstva, da je bila projektna dokumentacija pripravljena na podlagi nezakonite uredbe o hrupu, razveljavilo, nanaša samo na konkreten primer in ne tudi na vse druge, s katerimi Alpe Adria Green zdaj blokira in ruši večmilijonske gradbene projekte po državi. Čeprav smo jim citirali mnenje upravnega sodišča, zdaj na MNVP trdijo, da je stavek vzet iz konteksta, in sami citirajo 103. točko obrazložitve sodbe, ki se glasi: »Glede na navedeno ima torej ministrstvo, ki je pristojno za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja, dolžnost, da Vlado RS opozori na protiustavnost uredbe o hrupu oziroma kot pristojnega normodajalca na dolžnost spoštovanja odločb ustavnega sodišča. V ta namen bi moral zadoščati že argument, da Republika Slovenija ne more izdajati gradbenih dovoljenj za objekte z vplivi na okolje na podlagi predpisa, ki je bil sprejet s kršitvijo določb Aarhuške konvencije in s tem prava EU.«
Drugače povedano, očitno je dovolj, da vlado opozorijo na neustavnost uredbe o hrupu in nadaljujejo z izdajanjem dovoljenj na podlagi iste nezakonite uredbe o hrupu. Nadalje sicer citirajo tudi 99. točko sodbe, v kateri je senat upravnega sodišča zapisal, da je treba izvesti (torej ne prekiniti) ponovni postopek, in sicer tako, da se v konkretnem postopku ne uporabi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in da gre za »inter partes« učinke instituta »exceptio illegalis«. Na MNVP si torej to očitno razlagajo po svoje: ponovno bodo izvedli postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je na sodišču padlo, ne bodo pa prekinili vseh drugih postopkov, vsaj dokler tudi ti ne padejo na sodišču.
Na ministrstvu sicer zdaj nevladnikom očitajo tudi, da so v izjavi za javnost društva Alpe Adria Green z naslovom »AGG podal tožbo proti gradbenemu dovoljenju Avtobusna postaja Ljubljana« poleg obvestila o vložitvi tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje za novo avtobusno postajo v Ljubljani navedli tudi več splošnih in posplošenih trditev o izdajanju gradbenih dovoljenj, vključno s postopki, ki se ne vodijo na MNVP, ter neutemeljene navedbe o domnevnih kršitvah postopkov in nedovoljenih političnih posegih v upravne postopke. Zakaj naj bi bile neutemeljene, v odgovorih ne pojasnjujejo. Na MNVP kritizirajo tudi javne navedbe omenjene nevladne organizacije zaradi povezovanja z drugimi primeri upravnih postopkov, vključno z oddajo Tarča in v njej odkritimi primeri ter s postopkom za kanal C0. »Tudi navedbe iz tožbe, ki je ministrstvo še ni prejelo, so predstavljene na način, ki presega dejstva iz integralnega postopka za Avtobusno postajo Ljubljana, pri čemer se zelo posplošeno in primerjalno z drugimi upravnimi postopki izpostavljajo tudi posamezne vsebine presoje vplivov na okolje, kot sta uporaba uredbe o hrupu iz leta 2018 in določanje vplivnega območja.«
Ministrstvo v svojem odgovoru nasprotno trdi, da so bili razlogi za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja jasno obrazloženi v sami odločbi, v obrazložitvi pa naj bi bilo po njihovem mnenju podrobno utemeljeno, zakaj je bila v postopku pravilno uporabljena uredba o hrupu iz leta 2018 ter zakaj njena uporaba v konkretnem primeru ni nezakonita. »O pravilnosti stališča ministrstva bo odločilo pristojno sodišče, vse insinuacije in pavšalne očitke, navedene v dopisu in javnih nastopih društva Alpe Adria Green, pa na Ministrstvu za naravne vire in prostor odločno zavračamo.« Konkretnih pojasnil, s katerimi bi argumentirano zavrgli naša razkritja in očitke iz tožbe nevladne organizacije Alpe Adria Green, torej v svojih odgovorih niso navedli, usmerili so nas le na dokument spornega integralnega gradbenega dovoljenja, ki je bilo v celoti javno objavljeno 14. novembra 2025 na spletnih straneh e-Uprave ter MNVP.
V zvezi z očitki glede vplivnega območja, tako glede gradbenega dovoljenja za prenovo ljubljanske avtobusne postaje kot širitve industrijskega obrata Perutnine Ptuj, ministrstvo pojasnjuje, da je njegov prikaz sestavni del poročila o vplivih na okolje, ki je bilo javno objavljeno v okviru postopka. »Upravni organ je v skladu z določbami 68. člena GZ-1 z javno objavo št. 35105-7/2024-2560-81 z dne 26. 3. 2025 obvestil javnost o začetem postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja in javnosti zagotovil vpogled v zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, projektno dokumentacijo DGD, poročilo o vplivih na okolje in k v integralnem postopku pridobljena mnenja pristojnih mnenjedajalcev.« Dodali so, da je javna objava potekala od 27. 3. 2025 do 28. 4. 2025, ko je bila celotna dokumentacija javno razgrnjena na spletnih straneh e-Uprave ter na spletnih straneh MNVP. Z javno objavo je bilo javnosti v času javne razgrnitve, ki je trajala 33 dni od dneva javne objave, omogočeno dajanje mnenj, predlogov in pripomb. »Javno objavo, ki vsebuje vabilo k priglasitvi udeležbe v postopek, je investitor v skladu z drugim odstavkom 68. člena GZ-1 objavil tudi na zemljišču, na katerem je predvidena obravnavana gradnja. V javni objavi je upravni organ povabil k priglasitvi udeležbe v postopek tudi druge osebe, ki izkazujejo pravni interes.« Vendar pa v času javne objave ni bilo podanih nobenih mnenj ali pripomb javnosti v zvezi z obravnavano gradnjo, prav tako naj ne bi prejeli nobene priglasitve udeležbe v postopku. »Nevladna organizacija Alpe Adria Green v času, ko bi to lahko storila, ni podala nobenih pripomb, ni zahtevala udeležbe v postopku in se na javno objavo ni odzvala, čeprav ji je bila ta možnost zagotovljena skladno z zakonodajo.« Dodali so še, da bo ministrstvo na vloženo tožbo, ko bo ta prejeta, odgovorilo v sodnem postopku in v okviru svojih pristojnosti ter spoštovalo odločitev sodišča.
Na MNVP bodo ponovno izvedli postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je na sodišču padlo, ne bodo pa prekinili vseh drugih postopkov, vsaj dokler tudi ti ne padejo na sodišču.
Vir: arhiv Domovine
Nova uredba o hrupu
Na naše vprašanje, ali je bila uredba o hrupu že obravnavana na vladi, in če je bila, kdaj bo uresničena odločba ustavnega sodišča iz leta 2022, niso odgovorili. Gre seveda za eno ključnih informacij, saj na neustavnost uredbe o hrupu ustavno sodišče opozarja že tri leta, a Golobova vlada ustavnosti ni odpravila. Očitno so se ob medijskem opozarjanju Domovine na nezakonito početje vladnih predstavnikov vendarle zganili in mimo oči javnosti začeli postopke sprejemanja nove uredbe. Pridobili smo uradni dokument Službe Vlade RS za zakonodajo, datiran na 8. oktober 2025, ki je predlog nove, popravljene uredbe o hrupu popolnoma raztrgala. V dokumentu, pod katerega se je podpisal direktor službe Rado C. Fale, predlog označujejo kot dokument, ki ureja tehnične in vsebinske vidike varstva pred hrupom v okolju, vključno z določitvijo mejnih vrednosti hrupa, metodami ocenjevanja, pogoji za obratovanje virov hrupa ter postopki za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Vendar pa predlog uredbe ni bil presojan v okviru celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), kar pa predstavlja resno pravnosistemsko pomanjkljivost, zlasti z vidika skladnosti s pravom Evropske unije.
Na naše vprašanje, ali je bila uredba o hrupu že obravnavana na vladi, in če je bila, kdaj bo uresničena odločba ustavnega sodišča iz leta 2022, niso odgovorili.
Povedano drugače, na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so spisali »pravni zmazek«, pravijo naši viri iz pravniških krogov, da bi na hitro pospravili pod preprogo očitke, da delujejo na podlagi zastarele uredbe. Zakonodajnopravna služba tako očita Golobovi vladi, da Direktiva 2001/42/ES (SEA) o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje določa, da je treba za vse načrte in programe, ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov, izvesti okoljsko presojo, če bodo verjetno znatno vplivali na okolje. In čeprav je bil ta očitek neposredno omenjen v pobudi za oceno ustavnosti izpodbijane uredbe in je bila v pobudi zatrjevana kršitev Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje, te kršitve ustavno sodišče ni vsebinsko presojalo. Podobno vprašanje je bilo postavljeno Sodišču Evropske unije, ki je v zadevi C-24/19 presojalo primer iz Belgije, kjer je bil vložen spor zaradi izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo in obratovanje petih vetrnih elektrarn. Sodišče je takrat razsodilo, da se za »načrte in programe« v smislu direktive SEA štejejo tudi takšni predpisi, ki določajo zavezujoča pravila in merila, ki predstavljajo pomemben okvir za odobritev projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.
Zakonodajnopravna služba zato MOPE opozarja, da vrednosti hrupa vzpostavljajo obvezen in pomemben okvir za izdajo gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj ter okoljevarstvenih soglasij za vse prihodnje infrastrukturne in industrijske projekte v Republiki Sloveniji. Ker predlog uredbe postavlja ključna merila, ki jih bodo morali organi upoštevati pri odobritvi konkretnih projektov, in s tem bistveno vpliva na okolje in zdravje ljudi, bi morala biti uredba predmet celovite presoje vplivov na okolje. »Ker presoja ni bila opravljena, je javnosti odvzeta možnost vplivanja na najpomembnejše elemente uredbe, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih zahtev direktive SEA. Ker postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden, je postopek njenega sprejetja v neskladju s pravom EU,« pravno šlamastiko Golobove vlade javno kritizira omenjena pravna služba. Vladi so zato predlagali, da z obravnavo predloga uredbe počaka, dokler ne bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje v skladu s sodno prakso Sodišča EU. Opozorili so jo, da v nasprotnem primeru obstaja tveganje za neveljavnost uredbe, za pravne posledice že izdanih dovoljenj ter za postopke pred Sodiščem EU zaradi kršitve prava Unije.
Predlog uredbe postavlja ključna merila, ki jih bodo morali organi upoštevati pri odobritvi konkretnih projektov, in s tem bistveno vpliva na okolje in zdravje ljudi.
Sicer pa v svojih pripombah vladna zakonodajna služba kritizira uporabo kazalcev hrupa, med drugim je za zapis enačbe uporabljen neustrezen izraz. Vir onesnaževanja okolja s hrupom je nepravilno okrajšan, zaradi česar se izgubljajo jasnost, konsistentnost in usklajenost z nadaljnjo rabo izraza v uredbi. Besedilo je vsebinsko nejasno tudi v delu, kjer naj bi uredba preprečila neposredno stikanje območij z najvišjo stopnjo obremenjenosti s hrupom, prav tako se uvaja čuden sistem razlikovanja med vrstami virov hrupa, pri čemer ni podana pravna ali strokovna utemeljitev za takšno razlikovanje, zlasti glede na zdravstvene in okoljske posledice, ki jih ima hrup na zdravje ljudi in kakovost okolja. Služba je v pripombah zahtevala, da se jasno navedejo razlogi za razlikovanje med vrstami virov hrupa, pri čemer naj se upoštevajo intenziteta in trajanje hrupa, možnost tehničnega zmanjšanja emisij, obseg prizadetega prebivalstva, zdravstveni učinki in priporočila mednarodnih institucij. »Pravzaprav je takšna ureditev v očitnem nasprotju s priporočili zdravstvene stroke, ki kažejo, da so tudi ravni hrupa pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi v Republiki Sloveniji še vedno lahko škodljive za zdravje. Predlagamo, da gradivo tozadevno dopolnite in ustrezno obrazložite. V nasprotnem primeru obstaja tveganje za arbitrarnost in neenako obravnavo virov hrupa, kar je lahko v neskladju z ustavnimi načeli in pravnim redom Republike Slovenije,« so bili še jasni v mnenju.
Najpomembnejše pa je, da mejne vrednosti, določene v predlogu uredbe, niso skladne s priporočili smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in dopuščajo bistveno višje ravni hrupa od tistih, ki so po mnenju zdravstvene stroke varne za zdravje ljudi. »Če primerjamo priporočila SZO in predlagane mejne vrednosti, vidimo znatna odstopanja pri vse ključnih virih hrupa.« Zelo problematičen je tudi odstavek, ki določa, da se pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom upošteva njihova učinkovitost glede na stroške. Takšna formulacija postavlja ekonomsko učinkovitost kot izključno merilo, kar je z vidika pravnega reda Republike Slovenije in prava EU problematično. »Takšna določba omogoča, da se zavrne učinkovitejši, a dražji ukrep, ne da bi se pri tem upoštevala cena, ki jo bo hrup povzročil javnemu zdravju.«
Mejne vrednosti, določene v predlogu uredbe, niso skladne s priporočili smernic Svetovne zdravstvene organizacije.
Vir: arhiv Domovine
Pravna fikcija
Kot da to še ni dovolj, predlog uredbe uvaja celo pravno fikcijo, po kateri se obremenitev okolja s hrupom ne šteje za čezmerno, če so izpolnjeni določeni pogoji, kljub temu da vrednosti kazalcev hrupa presegajo mejne vrednosti, določene za območje, na katerem so varovani prostori. »Takšna fikcija je pravnosistemsko sporna, saj pomeni odstop od objektivnih meril, ki jih sicer določa uredba, in lahko vodi v neenako obravnavo virov hrupa. Poleg tega ni jasno, v katerem postopku se fikcija uporablja, kdo ugotavlja izpolnjenost pogojev in ali se fikcija uporablja tudi za presojo skladnosti obratovanja z okoljevarstvenimi zahtevami,« so predlog še kritizirali v vladni zakonodajni službi. Čeprav se predlagana uredba torej sprejema z namenom odprave protiustavnosti, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, je po njihovem treba upoštevati, da je od sprejema osnovne uredbe leta 2018 do danes prišlo do pomembnega razvoja znanstvenih spoznanj in metodologij za ocenjevanje hrupa. Vlada je tako v 25. člen celo podtaknila metodo ocenjevanja, ki bi omogočila, da se za vse postopke, začete pred 31. julijem 2022, še naprej uporabljajo stare, začasne in manj natančne metode iz prejšnje Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. »S tem se za velik del projektov, ki se bodo gradili in vplivali na okolje v prihodnosti, dopušča uporaba zastarelih standardov.« Služba opozarja, da s tem določba uvaja protiustavno arbitrarno neenakost. Dva identična projekta, eden z naročilom za projektno dokumentacijo z dne 30. julija 2022 in drugi z dne 1. avgusta 2022 bosta po tej Golobovi uredbi o hrupu obravnavana po popolnoma različnih metodoloških standardih, čeprav bosta imela enak vpliv na okolje. »Takšno razlikovanje ne temelji na nobenem stvarnem razlogu, povezanem z varovanjem okolja, temveč zgolj na administrativnem datumu, kar pa predstavlja kršitev načela enakosti po 14. členu ustave,« so še opozorili.
Kot je razvidno iz korespondence med vladno zakonodajno službo in MOPE, ki ga vodi Bojan Kumer iz kvote Svobode, so na MOPE potem poslali svoje odgovore na očitke. Med drugim so zavrnili kritike, zaradi česar so jim iz službe 13. novembra lani poslali nov odgovor, da očitno ne poznajo narave delovanja pravnega reda Evropske unije. »MOPE se ne more sklicevati na poznavanje sodbe Sodišča EU, hkrati pa zanikati njenega neposrednega in zavezujočega učinka na predlog uredbe,« so znova okrcali Kumrovo ministrstvo in jim celo očitali, da se v svoji neprepričljivosti poskušajo izogibati obveznosti po pravu EU. Še enkrat so opozorili MOPE, da sprejem uredbe brez predhodne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje predstavlja bistveno kršitev prava EU, ki predpis izpostavlja visokemu tveganju razveljavitve pred Sodiščem EU in posledično ničnosti vseh prihodnjih postopkov, ki bi temeljili na njem.
Kljub temu je bila po naših informacijah konec decembra nezakonita uredba sprejeta. Zakaj so poteptali pravno državo, zdaj v Domovini sprašujemo tudi drugo okoljsko ministrstvo pod vladajočo Svobodo. Naši viri iz MOPE se muzajo; če Golob ne priznava odločitev KPK glede kršitve integritete in tako zlahka prelomi dano besedo volivcem, zakaj bi njegovi podrejeni delovali kakorkoli drugače?
Dva identična projekta bosta po Golobovi uredbi o hrupu obravnavana po popolnoma različnih metodoloških standardih, čeprav bosta imela enak vpliv na okolje.
ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI
Alpe Adria Green is an international, non-governmental, apolitical and non-profit environmental organization based in Slovenia. It is registered as an ecologically oriented organization that operates in Slovenia, Italy, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, Montenegro, Kosovo and Macedonia. The AAG group is active in the fields of nature protection, environmental protection, energy sector, transport and sustainable development in the south-west Europe.
You must be logged in to post a comment.