Prav cinično zveni izgovor, da bomo pod paneli gojili pač jagodičje. Če pa hočeš zamenjati kulturo, traktor ne more več blizu. Neumnost par excellence.
Razogljičenje je le hipoteza brez dokazov, a z ogromnimi stroški.
Nova Akademija znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS), ki jo je lani ustanovila Republika Slovenija na pobudo več znanstvenikov, si je zadala dokaj težko nalogo: obravnavati zelo kompleksno in prepleteno področje trajnostnega razvoja v Sloveniji.
V članku se omenja evropski Omnibus I, ki olajšuje prvotno zahtevo po vsebini poročanja o trajnostnem razvoju. Pri tem naj omenim le mojo pričakovano ogromno razrast evropske birokracije.
Iz Jugoslavije smo dejansko prišli z dežja pod birokratsko kap, od pritrjenih zamaškov na plastenkah, ko smo se že veselili, da imamo z zbiranjem zamaškov odlično vzgojno metodo v trajnostnem obnašanju za mladino OŠ, pa do opuščenega poskusa predpisovanja oblike kumar in opustitve biodizla iz poljščin (upam), saj kmetijske površine bolj potrebujemo za hrano, še posebno v Sloveniji, kjer smo na repu teh površin na prebivalca, na kar je že davno opozarjal prof. Lobnik, tudi član AZTRS.
A še ni konec dobičkonosnega pohlepa po uporabi kmetijskih površin za čisto druge namene, tokrat za postavljanje sončnih elektrarn. Prav cinično zveni izgovor, da bomo pod paneli gojili pač jagodičje. Če pa hočeš zamenjati kulturo, traktor ne more več blizu. Neumnost par excellence.
V tisku se omenja tudi pripadnost AZTRS politični agendi trajnostnega razvoja 2030, sestavljeni iz 17 ciljev. Naj na kratko omenim le dva: šesti – čista voda in sanitarna ureditev in trinajsti – podnebni ukrepi.
Pri šestem smo na pragu strokovno dokazane katastrofe za čisto pitno vodo za okrog 300.000 prebivalcev Ljubljane in 100.000 dnevnih obiskovalcev. Vzrok je vgradnja kanala C0 skozi vodovarstveno območje, ki je obenem kritična infrastruktura.
Zagotovo bi AZTRS lahko posredovala, da se sprejme drugačna rešitev. Netrajnostna je že zasnova, da se fekalije vodijo v Ljubljano iz Medvod in Vodic.
Zadevo je strokovno že obravnavala SAZU, njen Svet za razvoj. Ključno informacijo o vzroku za čisto pitno vodo brez kemijske obdelave pa je javnosti razodel dr. Fišer.
Gre za jamske mikroorganizme v pesku vodonosnika, ki podtalnico iz Save prečistijo. Razmnoževali so se stoletja, fekalije bi jih uničile in s tem pitno vodo.
In še cilj 13: podnebni ukrepi. Prilagajanje podnebnim in predvsem vremenskim spremembam je tako ali tako ves čas aktualno: na primer toča, zmrzali, poplave, suše, vroči dnevi, mraz. Če so pri zaščiti kmetovanja vlade spale, niso krive podnebne spremembe.
Nujno pa javnost potrebuje poljudno razlago z dokazi, zakaj naj bi izpusti ogljikovega dioksida uravnavali planetno atmosfero. Te razlage tudi podnebni svet pri vladi še ni objavil. Razogljičenje je le hipoteza brez dokazov, a z ogromnimi stroški.
Koncentracija teh izpustov v atmosferi je zelo majhna, nekaj tisočink odstotka, kot razberemo iz znanstvene in strokovne literature (na primer ŽiT sept., okt. 2019). Celotnega CO2 je 0,043 odstotka, vode, glavnega toplogrednega plina, pa od 1 do 4 odstotke.
Nujno je, da se AZTRS vključi v znanstveno obravnavo, saj so odlični znanstveniki, kot so dr. Happer, dr. Humlum, dr. Nikolov, nobelovec dr. Clauser dokazali z meritvami, da naši izpusti niso krivi za toplejša vremena, na primer zelene zime pri nas.
Kakorkoli, francoski inštitut za raziskave javnega mnenja Ipsos je z naslovom Svet se ne boji več podnebnih sprememb objavil rezultate zadnje raziskave (december 2025).
Ta je pri vprašanju o podnebnih spremembah pokazala preobrat: podnebne spremembe ne vzbujajo več tolikšnega strahu. Le 13 odstotkov anketirancev jih uvršča med glavne probleme, saj so na 10. mestu od 18, kar je najnižja uvrstitev od junija 2021. Po drugi raziskavi, ki jo je opravil Eurostat, le 9 odstotkov Evropejcev navaja podnebje med glavnimi skrbmi EU. Leta 2019 jih je bilo 35 odstotkov.
Ipsos zaključi: Politika strahu ne deluje več. Ljudje imajo druge skrbi in čas je, da jim prisluhnemo. Ipsos že več kot deset let izvaja mesečne raziskave z naslovom Kaj skrbi svet, v katerih sodeluje okoli 20.000 odraslih iz približno tridesetih držav in v katerih se obravnavajo pomembna mednarodna vprašanja.
ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI
“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”
ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU

You must be logged in to post a comment.