Eksplozija v tovarni Melamin (2022) – FOTO:Wikipedija

Alpe Adria Green (v nadaljevanju: AAG) je 25.05.2026 poslal na MOPE zahtevo za vstop v predhodni postopek za poseg: Spremembe v obratovanju naprave za proizvodnjo sintetičnih smol in drugih naprav upravljavca Melamin d.d., Kočevje, začetim na zahtevo nosilca nameravanega posega MELAMIN kemična tovarna d.d. Kočevje, Tomšičeva cesta 9, 1330 Kočevje, ki ga po pooblastilu direktorja Srečka Štefančiča zastopa E-NET OKOLJE d.o.o., Linhartova cesta 9, 1000 Ljubljana,  kot stranski udeleženec.

Obrazložitev:

Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG), ki ima priznan javni interes na področju okolja in narave, priglaša udeležbo  za stranskega udeleženca v predhodnem postopku za poseg: Spremembe v obratovanju naprave za proizvodnjo sintetičnih smol in drugih naprav upravljavca Melamin d.d., Kočevje (v nadaljevanju nameravani poseg).

AAG izkazuje neposreden in stvaren interes za sodelovanje zaradi narave in lokacije posega, možnih vplivov na zrak, vode, tla, ekosisteme in zdravje ljudi, ter zaradi dejstva, da gre za kemično dejavnost z uporabo nevarnih snovi. V postopkih, kjer se presoja potreba po PVO (predhodni postopek), je prispevek NVO k transparentnosti, presoji tveganj in k preverjanju uporabe najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) javni interes.

V roku dajemo tudi preliminarne pripombe na gradivo oziroma dokumentacijo na povezavi:

https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/spremembe-v-obratovanju-naprave-za-proizvodnjo-sinteticnih-smol-in-drugih-naprav-upravljavca-melamin-d-d-kocevje/

V dokumentaciji je tudi Strokovna ocena možnih pomembnih vplivov na okolje (v nadaljevanju SO-PP), ki naj bi izpolnjevali v 90.členu ZVO-2, 8 alinea dikcijo, da ministrstvo » V odločbi ugotovi, ali ima poseg v okolje verjetno pomembne škodljive vplive na okolje in je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje.«

AAG utemeljuje, da je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje. SO-PP ne more biti nadomestek za presojo vplivov na okolje, ker vsebuje pomembne kršitve ali manjkajoče opredelitve, kar navajamo  v nadaljevanju.

HRUP

SO-PP uporablja neveljavno protiustavno Uredbo o mejnih vednostih kazalcev hrupa v okolju (UL RS 43/18, 59/19), kar pomeni kršitev zakonodaje in to poglavje ne more biti priznano za obravnavo in uporabo.  Potrebna je presoja vplivov na okolje , da se kršitev odpravi in vnese tudi izvedbe na osnovi naših strokovnih ocen.   

Glede strokovnega dela uporabe te uredbe pa podajamo strokovno mnenje, ki zahteva dopolnitev. Navajamo:

»Gre za zelo pavšalno oceno, ki  sloni zgolj na nekem grobem ocenjevanju, da bo vpliv na emisije hrupa in obremenjenosti okolja s hrupom manj pomemben – tako v času gradnje kot v času obratovanja (poglavje 3). Nikjer ni zaslediti  opisa metode, oziroma načina, kako dobijo oz. utemeljujejo takšne zaključke.

Nekoliko več je o tem povedano v poglavju 2, ki pa vseeno vzbuja nekatere globoke pomisleke. Tam pravijo, da izvajajo obratovalni monitoring hrupa, vendar očitno ne z neposrednimi meritvami ravni hrupa, temveč na osnovi modelnega izračuna. To utemeljujejo z visokim deležem prometnega hrupa, ki naj bi znatno presegal hrup, kot posledico obratovanja Melamina.

Kot rezultat navajajo, da naj ne bi pred nobeno varovano stavbo raven hrupa presegala dovoljeno mejo (48 dBA v nočnem času). Iz njihovih rezultatov pa je nadalje razvidno, da obratovanje Melamina pred varovanim objektom na Kidričevi 42 povzroča nočno raven hrupa 46.7 dBA, torej samo 1.3 dBA pod mejno vrednostjo. Navidezno sicer izpade, da je to v redu. Problem pa je, da izdelovalec naloge nikjer ne podaja negotovosti tako dobljenih rezultatov. Negotovosti rezultatov  modeliranja hrupa so običajno precej večje kot  ±3 dBA. Odvisno od negotovosti meritev zvočne moči posameznih virov (ki jo kot navajajo, uporabljajo), meteoroloških razmer, konfiguracije terena, itd, so negotovosti še bistveno višje, zato lahko govorimo le, da obstaja takšna in takšna verjetnost, da raven hrupa v nočnem času ni prekoračena. Zato predlagamo, da avtor dopolni ta del naloge z analizo negotovosti in da se to upošteva tudi v vseh nadaljnjih delih te študije.«

ODPADKI

OS-PP skoraj v celoti za nevarne in nenevarne odpadke navaja oddajanje osebam, pooblaščenim za ravnanje s tovrstnimi odpadki ali predajo pooblaščenemu podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki in podobno. Npr.:

2.4.2.1 Dehalogenizacija PAE smol (Melapret PAE)

2.8.2.3 Razlitja v skladišču nevarnih snovi Sk1/15/

2.8.2.6 Razlitja v skladišču nevarnih odpadkov/15/ , itd.

To pomeni kršenje Uredbe o odpadkih oziroma neupoštevanje hierarhije:

9. člen (hierarhija ravnanja z odpadki)

(1) Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva

naslednja hierarhija ravnanja:

1. preprečevanje nastajanja odpadkov,

2. priprava odpadkov za ponovno uporabo,

3. recikliranje odpadkov,

4. drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava) in

5. odstranjevanje odpadkov.

Presoja vplivov na okolje mora predvsem konkretno pri vsakem odpadku vsebinsko, kemično obravnavati točke 2, 3 in 4.

Razpršitev nevarnih in nenevarnih odpadkov po Sloveniji ali tujini ni trajnostno ravnanje in tudi strokovno napačno ter pomeni kršitev omenjene Uredbe.  Prevzemniki odpadkov nimajo izkušenj in znanja o teh odpadkih in tako se dogajajo požari npr. Kemis. Proizvajalec mora v sklopu tehnologij poskusiti in razviti metode za točke od 2 do 4.

ODGOVORNOST

OP-PP navaja tudi primer največje slovenske kemične nesreče:

2.2.3.1 Večja nesreča v SEVESO obratu

Dne 12. 5. 2022 se je v obratu zgodila velika kemijska nesreča, ki je zahtevala smrtne žrtve zaposlenih in zunanjih izvajalcev (7 smrtnih žrtev in 25 lažje poškodovanih) ter povzročila veliko materialno škodo v obratu./3/

Odgovornost za nesrečo še do danes ni opredeljena, zadeva je še vedno na sodišču.

OP-PP obravnava in omenja odgovornosti ter vrsto dokumentacije, izobraževanj in usposabljanja na delovnem mestu. Vendar sta primera Melamina in Kemisa dokazala, da kljub vsemu odgovornost za nesreči  še do danes ni ugotovljena.

V dokumentaciji manjka piramida ali lestev odgovornosti, ki seže do direktorja. Niso imena pomembna, temveč položaji, na katerih obstaja odgovornost za primer nesreče. Ureditev mora biti podobna vojaški odgovornosti in izrisana v presoji vplivov na okolje. Vsaj to je nauk iz dosedanjih nesreč, ki mora biti vgrajen v novo dokumentacijo.

Oba varnostna lista proizvodov Melamina sta v opisu karakteristik zelo pomanjkljiva in ju je treba izpopolniti, npr. eksplozijsko območje in drugo.

Primer navajanja obveznosti, kaj kdo mora.To je premalo, kaj pa če ne naredi, kot je pokazala nesreča v Melaminu. Tam  ob pretakanju ne bi smeli biti prisotni zunanji delavci, ki so vsi pomrli! Bistvo je v izterjavi odgovornosti po vnaprej znani lestvici odgovornih. Tega OP-PP nima in je treba vnesti v presojo vplivov na okolje.

Primer:

3.17.2 Obratovanje

»V sklopu SEVESO dovoljenja /2/ mora nosilec posega, ki je upravljavec SEVESO obrata, zagotavljati obratovanje obrata skladno s sprejetim Varnostnim poročilom /3/ (3. točka), zmanjševati tveganja za okolje (4. točka) s preprečevanjem nenadzorovanega iztekanja ali uhajanja nevarnih snovi, zagotavljanjem takojšnje zaznave ter zaustavitve nenadzorovanega izpusta nevarne snovi ter zagotavljati izvedbo ukrepov, s katerimi se zmanjšajo posledice večje nesreče za ljudi in okolje.« (poudarek AAG)

Tudi v primeru nesreč v Kemisu in Melaminu smo imeli določene interne predpise, kaj kdo mora. Pa je vseeno prišlo do hudi nesreč.

Bistvo je v odgovornosti po položajih in izterjavi odgovornosti v primeru nesreče, ki mora biti v presoji vplivov na okolje. Ko bo odgovornost zaostrena, bo takoj manj nesreč!

Odgovornost pri potrjevanju presoj vplivov na okolje, na primer agencije ARSO.

Primer Kemisa: ARSO je potrdil presojo zunanjega izdelovalca, ki je zatrjeval, da je uporabil BAT/BREF dokumentacijo. Naknadno, po nesreči, pa je bilo ugotovljeno, da je zunanji izdelovalec presoje izpustil, v BAT navedeno obvezno dežurstvo zaradi prisotnosti nevarnih kemikalij, ARSO pa avtomatično tako privzel in ni zahteval od podjetja, da mora imeti 24 urno dežurstvo. In tako ob 20 uri ob izbruhu požara ni bilo v Kemisu nikogar! Seveda bi direktor sam moral organizirati tako dežurstvo, ne glede na ARSO. Pa ni!

ZUNANJE OKOLJE

Posnetek kaže razmeroma gosto poseljenost v neposredni bližini, ki pa ni dovolj obravnavana glede vplivov na ljudi in za primere nesreč. Zato je nujna presoja vplivov na okolje in zdravje ljudi zaradi izpustov in ocena tveganja za ljudi v primeru nesreč (izdelava scenarijev!), da se obravnava celota in ne samo proizvodni obrati znotraj ograje podjetja.

---

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI

NAMENITE 1,0% DOHODNINE –  

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

NIČ VAS NE STANE!

ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

Podstrani AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

Prostovoljska mreža GOREM

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST