Najnovejša pravila Evropske unije o onesnaževanju voda predstavljajo pomemben korak naprej pri varovanju vodnih virov in pomembno posodobitev za strokovnjake na področju okoljskega monitoringa. Nova zakonodaja razširja seznam prednostnih onesnaževal, ki jih morajo države članice spremljati v površinskih in podzemnih vodah, hkrati pa uvaja nove zahteve glede spremljanja novih onesnaževal, kemičnih mešanic ter ocenjevanja vplivov na podlagi učinkov.

Direktiva (EU) 2026/805 spreminja tri ključne predpise evropske vodne politike: Okvirno direktivo o vodah, Direktivo o podzemni vodi in Direktivo o okoljskih standardih kakovosti. Med pomembnejšimi novostmi so novi oziroma posodobljeni standardi za spremljanje per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS), pesticidov in farmacevtskih ostankov. Večja pozornost je namenjena tudi mikroplastiki, kazalnikom protimikrobne odpornosti ter skupnim učinkom kemičnih mešanic.

Posodobljen seznam prednostnih onesnaževal

Nova pravila prinašajo pomembno posodobitev seznama prednostnih onesnaževal, ki jih bodo morale države članice redno spremljati v površinskih in podzemnih vodah. Poleg spremljanja bodo morale sprejeti tudi ustrezne ukrepe za doseganje novih okoljskih standardov kakovosti.

Kljub temu opozarjamo, da učinkovitost zakonodaje zmanjšuje zelo dolgo prehodno obdobje. Države članice morajo nove standarde izpolniti do leta 2039, v določenih primerih pa so možna tudi odstopanja vse do leta 2045. To je po našem mnenju pomeni tveganje za prepočasno izboljševanje stanja evropskih voda.

Spremljanje na podlagi učinkov in nove analitske metode

Nova zakonodaja nakazuje tudi večjo uporabo sodobnih metod spremljanja, kot so:

• visokoločljivostna masna spektrometrija,
• neciljno kemijsko presejanje,
• spremljanje na podlagi učinkov (Effect-Based Monitoring – EBM),
• avtomatizirano vzorčenje,
• spremljanje kumulativnih vplivov kemičnih mešanic.

Posebej pomembna novost je zahteva, da države članice uporabljajo metode na podlagi učinkov za ocenjevanje kumulativnih tveganj estrogenih snovi v vodnem okolju.

Opozarjamo, da sprožilne oziroma mejne vrednosti za te metode še niso določene. Zato rezultati spremljanja na podlagi učinkov za zdaj še niso vključeni v uradno ocenjevanje stanja voda. Posledično se kakovost voda še vedno pretežno ocenjuje na podlagi posameznih snovi, kar lahko vodi v podcenjevanje dejanskih tveganj, povezanih s kombiniranimi učinki različnih kemikalij.

Izzivi pri izvajanju v državah članicah

Uspešnost izvajanja novih pravil bo po mnenju Johanssonove v veliki meri odvisna od pripravljenosti držav članic za vlaganje v okoljski monitoring.

To vključuje:

• usposabljanje strokovnega osebja,
• posodobitev laboratorijske opreme,
• razvoj novih analitskih metod,
• zagotovitev ustreznih finančnih sredstev.

Žal številne države še vedno namenjajo premalo sredstev za spremljanje stanja okolja, kar lahko oteži dosledno izvajanje zakonodaje in primerljivost podatkov med državami članicami.

Prihodnost evropske vodne politike

Johanssonova opozarja tudi na širši politični kontekst evropske vodne politike. Po našem mnenju obstaja nevarnost slabitve Okvirne direktive o vodah, ki predstavlja temelj varstva voda v Evropski uniji.

Evropska komisija je decembra lani v okviru pobude RESource EU napovedala možnost pregleda in revizije direktive z namenom lažjega dostopa do kritičnih surovin. Po mnenju Evropskega okoljskega urada za takšno spremembo ni bilo predstavljenih zadostnih strokovnih dokazov.

Takšna revizija bi lahko ogrozila dva temeljna cilja evropske vodne politike:

1. doseganje dobrega ekološkega stanja vseh evropskih voda najpozneje do leta 2027;
2. preprečevanje nadaljnjega poslabševanja stanja vodnih ekosistemov.

Zaključek

Nova pravila EU predstavljajo pomemben korak k učinkovitejšemu spremljanju in zmanjševanju onesnaževanja voda. Razširitev seznama prednostnih onesnaževal, vključevanje novih pristopov spremljanja ter večja pozornost PFAS, mikroplastiki in farmacevtskim ostankom kažejo na prizadevanja EU za bolj celovito varovanje vodnih virov.

Uspeh teh ukrepov pa bo odvisen predvsem od politične volje držav članic, zadostnega financiranja monitoringa ter ohranitve visokih okoljskih standardov, ki jih je Evropska unija vzpostavljala več desetletij.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!