Razvojni načrti Luke Koper, ki med drugim predvidevajo podaljšanje drugega pomola in izgradnjo novega priveza za naftne in plinske tankerje, so sprožili ostre odzive lokalnih skupnosti. V Kopru in Ankaranu se namreč bojijo, da bi načrtovana infrastruktura lahko pomenila prvi korak k vzpostavitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) oziroma regasifikacijo.

Razpravo je dodatno zaostril ankaranski župan Gregor Strmčnik, ki je na podlagi dokumentov državnega prostorskega načrta opozoril na obstoj projekta za pretovarjanje utekočinjenega zemeljskega plina in nafte v Koprskem zalivu. Po njegovem mnenju bi bilo treba javnosti jasno predstaviti dejanske razvojne načrte pristanišča.

Zaradi naraščajoče zaskrbljenosti prebivalcev sta občinska sveta Kopra in Ankarana soglasno sprejela stališče, da nasprotujeta gradnji kakršnega koli plinskega terminala ali obrata za regasifikacijo v skupnem morskem prostoru.

Za zdaj uradnega projekta ni

Trenutno ni uradnega projekta za gradnjo klasičnega terminala za regasifikacijo. Kljub temu številni opozarjajo, da tehnična dokumentacija Luke Koper predvideva podaljšanje in prilagoditev drugega pomola tako, da bi lahko sprejemal velike plinske in naftne tankerje.

Prav ta možnost vzbuja največ skrbi. Po mnenju kritikov bi priprava infrastrukture za privez in pretovarjanje utekočinjenega zemeljskega plina lahko omogočila kasnejšo namestitev plavajoče enote za skladiščenje in regasifikacijo (FSRU). Takšna rešitev bi omogočila delovanje plavajočega LNG-terminala brez gradnje klasičnega objekta na kopnem.

Skrb zaradi vplivov na okolje in turizem

Nasprotniki projekta opozarjajo, da bi redni promet tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom in drugimi ogljikovodiki predstavljal dodatno okoljsko in varnostno tveganje. Upravljanje LNG namreč zahteva stroge varnostne standarde, prebivalci pa se bojijo morebitnih posledic za morski ekosistem, ribištvo, turizem in kakovost življenja na slovenski obali.

Ker gre za razmeroma majhen in gosto poseljen obalni prostor, lokalne skupnosti zahtevajo popolno preglednost vseh razvojnih načrtov ter jasno opredelitev prihodnje vloge Luke Koper pri pretovoru energentov.

Vlada zavrača očitke o skrivnih načrtih

Slovenska vlada zavrača navedbe, da obstajajo prikriti načrti za gradnjo LNG-terminala. Poudarja, da bi moral vsak tovrstni projekt pred morebitno izvedbo prestati dolgotrajen in povsem pregleden upravni postopek.

Ta bi med drugim vključeval:

• celovito presojo vplivov na okolje,
• obvezno javno razgrnitev in javne obravnave,
• sodelovanje lokalnih skupnosti,
• čezmejna posvetovanja s sosednjimi državami,
• pridobitev vseh zakonsko predpisanih soglasij.

Na vladi poudarjajo, da brez izvedbe vseh navedenih postopkov ni mogoče izdati dovoljenj za objekte, povezane s pretovorom ali skladiščenjem nevarnih snovi, zato po njihovih zagotovilih trenutno ne obstaja nobena odločitev o gradnji terminala za regasifikacijo.

Povezava: IZJAVA AAG: Odločno proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!