V zakonskem roku smo iz Alpe Adria Green poslali na Ministrstvo za naravne vire in prostor, pripombe na Osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON) v javni obravnavi

V društvu Alpe Adria Green smo proučili Osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), pripravljen za javno obravnavo, in v okviru sodelovanja javnosti podajamo naslednje pripombe ter predloge za njegovo dopolnitev.

Uvodoma poudarjamo, da pozdravljamo pripravo nacionalnega načrta kot pomembnega koraka k izvajanju Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave ter k bolj sistematičnemu pristopu Republike Slovenije pri obnovi degradiranih ekosistemov. Menimo pa, da je osnutek v sedanji obliki ponekod preveč splošen, premalo operativen in mestoma pravno ter metodološko nezadostno utemeljen, zaradi česar bo pred sprejemom potreboval pomembne dopolnitve.

Po naši presoji osnutek sicer formalno povzema ključne vsebinske sklope evropske uredbe, vendar na več mestih ne zagotavlja zadostne ravni konkretizacije glede ukrepov, območij izvajanja, rokov, nosilcev, kazalnikov uspeha in finančnih virov. Prav tako ni vedno jasno razvidno, v kolikšni meri predvideni ukrepi pomenijo dejanske nove ukrepe obnove narave in v kolikšni meri gre zgolj za povzetek že obstoječih sektorskih politik in instrumentov. Tak pristop zmanjšuje preglednost dokumenta in otežuje presojo njegove dejanske sposobnosti za doseganje ciljev, ki jih določa pravo Evropske unije.

Posebej opozarjamo, da mora biti nacionalni načrt skladen ne le z Uredbo (EU) 2024/1991, temveč tudi z drugimi temeljnimi akti evropskega okoljskega prava, zlasti z Direktivo Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, Direktivo 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic, Direktivo 2000/60/ES o vodah in Direktivo 2008/56/ES o morski strategiji. V tem pogledu ocenjujemo, da je osnutek le deloma usklajen z zahtevami evropske zakonodaje in da ga je treba vsebinsko ter pravno dodatno okrepiti.

1. Pomanjkanje konkretnih in prostorsko opredeljenih ukrepov

Osnutek na več mestih ostaja na ravni splošnih usmeritev in napovedi nadaljnjega določanja ukrepov. Menimo, da to ni zadostno. Nacionalni načrt mora za posamezne ekosisteme in obveznosti iz uredbe vsebovati jasno določene ukrepe, območja izvajanja, časovnico, nosilce, merljive kazalnike ter opredeljene vire financiranja. Brez teh elementov ni mogoče preveriti niti izvedljivosti načrta niti njegove skladnosti z evropskimi obveznostmi.

Zato predlagamo, da se dokument dopolni s preglednimi tabelaričnimi prikazi ukrepov po posameznih ekosistemih in območjih.

2. Nezadostna razmejitev med obstoječimi in novimi ukrepi

Osnutek se v precejšnji meri sklicuje na obstoječe ukrepe v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000, strateškega načrta skupne kmetijske politike, gozdnogospodarskih načrtov, načrtov upravljanja voda in drugih sektorskih dokumentov. Takšno povezovanje je smiselno, vendar mora biti jasno izkazano, kateri ukrepi dejansko že prispevajo k izpolnjevanju obveznosti iz uredbe in kje so potrebni dodatni, novi ali bistveno okrepljeni ukrepi.

Predlagamo, da se za vsak sklop obveznosti pripravi primerjalna matrika, iz katere bo jasno razvidno, kateri obstoječi ukrepi zadostujejo, kateri ne, ter kje načrt predvideva nove ukrepe obnove narave.

3. Prešibka utemeljitev pasivne obnove in samoobnovitvenih procesov

V osnutku je večkrat poudarjeno, da ima narava v Sloveniji razmeroma dobro sposobnost naravne samoobnove in da aktivni ukrepi pogosto niso potrebni. Opozarjamo, da takšna ugotovitev sama po sebi ne zadošča. Če država računa na pasivno obnovo, mora biti ta pristop jasno strokovno utemeljen, prostorsko opredeljen, spremljan ter zavarovan pred nadaljnjim poslabšanjem.

Predlagamo, da se za vsako območje, kjer je predvidena pasivna obnova, navede izhodiščno stanje, razlog za tak pristop, pričakovani časovni okvir izboljšanja, način spremljanja ter mehanizem preprečevanja novih pritiskov.

4. Nezadostno in mestoma preširoko utemeljevanje derogacij

Osnutek predvideva uporabo derogacij za več habitatnih tipov, tako na kopnem kot v morskem okolju. Opozarjamo, da morajo biti takšna odstopanja razlagana restriktivno in podprta z jasno ter preverljivo strokovno in pravno utemeljitvijo. Iz osnutka ponekod ni dovolj jasno razvidno, ali so bile izčrpno preverjene vse možnosti za doseganje ciljev brez odstopanja oziroma ali so razlogi za odstopanje res objektivne narave.

Predlagamo, da se za vsako posamezno derogacijo posebej navede pravna podlaga, habitatni tip, obseg površin, stanje ohranjenosti, razlog za odstopanje, preučene alternative in ocena vpliva takega odstopanja na skupni cilj uredbe.

5. Pomanjkljiva obravnava načela neposlabšanja

Menimo, da osnutek premalo jasno in operativno obravnava mehanizme preprečevanja poslabšanja stanja obnovljenih ali obnovi namenjenih območij. Sklicevanje na obstoječe pravne režime in postopke ni dovolj, če niso hkrati jasno določeni konkretni varovalni mehanizmi, omejitve posegov in nadzorni postopki.

Zato predlagamo vključitev posebnega poglavja, v katerem bi bilo jasno določeno, kako se bo v praksi preprečevalo poslabšanje stanja zaradi infrastrukturnih posegov, energetskih projektov, hidrotehničnih ureditev, intenzifikacije kmetijstva, posegov v gozdove, urbanizacije ter pritiskov v morskem prostoru.

6. Kmetijski ekosistemi – premalo jasni ukrepi za zmanjšanje pritiskov

Osnutek sicer ustrezno poudarja pomen krajinskih značilnosti, organskega ogljika v tleh in opraševalcev, vendar po naši oceni ne obravnava dovolj odločno glavnih pritiskov, ki povzročajo degradacijo kmetijskih ekosistemov. Premalo jasno so obravnavani vplivi pesticidov, intenzivnega gnojenja, melioracij, odstranjevanja mejic in drugih krajinskih elementov ter nadaljnje intenzifikacije rabe prostora.

Predlagamo določitev konkretnih območij, kjer so potrebne strožje omejitve vnosa fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, ter jasne cilje glede ohranitve in obnove mejic, dreves, travniških robov in drugih elementov visoke naravne vrednosti.

7. Gozdni ekosistemi – potreba po večji ambicioznosti

Slovenija ima dolgo tradicijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kar je nedvomno pomembna prednost. Vendar ta okoliščina sama po sebi še ne pomeni, da so obstoječi režimi že zadostni za doseganje ciljev obnove narave po novi uredbi. Osnutek bi moral bolj jasno obravnavati vprašanja habitatnih dreves, mrtve lesne biomase, površin brez gospodarjenja, fragmentacije gozdov in konflikta med proizvodnimi ter naravovarstvenimi cilji.

Predlagamo okrepitev ciljev na teh področjih ter jasnejšo opredelitev ukrepov za izboljšanje stanja gozdnih habitatov in vrst.

8. Morski ekosistemi – preveč podatkovnih vrzeli in premalo previdnostnega pristopa

Posebej problematičen je po naši oceni morski del osnutka, kjer so podatkovne vrzeli velike, hkrati pa so že predvidena precejšnja odstopanja in omejen obseg aktivne obnove. Pomanjkanje podatkov ne sme voditi v odlašanje z ukrepi, temveč mora v skladu z načelom previdnosti narekovati bolj zadržan pristop pri posegih in močnejšo zaščito občutljivih območij.

Predlagamo, da se morski del načrta dopolni z jasnejšo prostorsko opredelitvijo prednostnih območij, natančnejšo obravnavo pritiskov zaradi sidranja, poglabljanja, ribištva in pristaniških dejavnosti ter strožjo utemeljitvijo predvidenih derogacij.

9. Urbana narava – potreba po bolj vsebinski obravnavi

Osnutek pri urbanih ekosistemih po naši oceni sledi predvsem minimalnim zahtevam in ne izkazuje dovolj ambicioznega pristopa. Urbana obnova narave ne bi smela biti omejena zgolj na doseganje pragov iz uredbe, temveč bi morala vključevati tudi varstvo obstoječih zelenih površin, zaščito odraslih dreves, izboljšanje prepustnosti tal in vključevanje biodiverzitetnih meril v prostorsko načrtovanje.

Predlagamo, da se ta del načrta dopolni z bolj zavezujočimi standardi in konkretnimi kazalniki napredka.

10. Financiranje in izvedljivost

Osnutek sicer vsebuje okvirne ocene stroškov, vendar iz njega ni dovolj jasno razvidno, v kolikšni meri so sredstva že zagotovljena, kateri ukrepi so finančno zavarovani in kateri so odvisni od prihodnjih programskih obdobij, projektnih razpisov ali še negotovih virov. Brez jasnega finančnega okvira obstaja tveganje, da bodo številni ukrepi ostali le na deklarativni ravni.

Predlagamo, da se za vsak ukrep navede ocenjeni strošek, predvideni vir financiranja, status tega vira in časovna zanesljivost financiranja.

11. Sodelovanje javnosti in transparentnost

Pozdravljamo izvedbo javne obravnave, vendar menimo, da mora biti proces sodelovanja javnosti bolj pregleden in sledljiv. Iz dokumenta ni dovolj jasno razvidno, kako bodo prejete pripombe obravnavane in kako bo zagotovljeno sodelovanje javnosti tudi v fazi izvajanja in spremljanja načrta.

Predlagamo objavo ločenega poročila o obravnavi pripomb, iz katerega bo jasno razvidno, katere pripombe so bile upoštevane, katere ne, in zakaj.

Presoja skladnosti z evropsko zakonodajo

Po naši oceni je osnutek le deloma skladen z zahtevami Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave, saj mu manjkajo zadostna konkretizacija ukrepov, jasna prostorska opredelitev, podrobnejša utemeljitev odstopanj in učinkoviti mehanizmi za preprečevanje poslabšanja stanja.

Prav tako ocenjujemo, da je potrebna dodatna okrepitev skladnosti z:

• Direktivo 92/43/EGS o habitatih, zlasti glede zagotavljanja izboljšanja stanja habitatnih tipov in preprečevanja poslabšanja;
• Direktivo 2009/147/ES o pticah, zlasti glede dejanske zaščite habitatov vrst;
• Direktivo 2000/60/ES o vodah, zlasti pri obnovi rečne povezljivosti in usklajevanju z vodnimi posegi;
• Direktivo 2008/56/ES o morski strategiji, zlasti zaradi nezadostne obravnave morskih habitatov in podatkovnih vrzeli.

Sklep

Na podlagi navedenega predlagamo, da se osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave pred sprejemom bistveno dopolni in izboljša, tako da bo:

• bolj konkreten in operativen;
• pravno jasnejši in bolje utemeljen;
• ambicioznejši pri odpravljanju pritiskov na ekosisteme;
• finančno bolj zanesljiv;
• preglednejši glede izvajanja, spremljanja in odgovornosti;
• bolj usklajen z zahtevami evropske zakonodaje.

V društvu Alpe Adria Green pričakujemo, da bodo pripombe javnosti obravnavane resno in vsebinsko ter da bo končna različica dokumenta predstavljala dejansko učinkovit instrument za obnovo narave v Sloveniji, ne pa zgolj okviren programski dokument.

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!