Ta satelitska slika, ki jo je zagotovila CIRA/NOAA, prikazuje tri nevihte v Tihem oceanu, 2. september 2026 (fotografija AP)

Alpe Adria Green opozarja: napoved zelo močnega El Niña je še en razlog, da mora Slovenija nemudoma okrepiti prilagajanje podnebnim spremembam, zaščito voda, kmetijskih zemljišč, gozdov, zdravja ljudi in kritične infrastrukture.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je 3. septembra 2026 objavila opozorilo, ki ga Slovenija ne sme razumeti kot oddaljeno novico iz Tihega oceana. El Niño se bo po napovedih v prihodnjih mesecih še okrepil in dosegel zelo močno intenzivnost, njegova verjetnost trajanja do februarja 2027 pa je po napovedih WMO skoraj 100-odstotna. Vplivi na globalne temperaturne in padavinske vzorce se lahko nadaljujejo tudi v leto 2027. World Meteorological Organization

Za Slovenijo to pomeni predvsem eno: čas za priprave je zdaj, ne takrat, ko bodo posledice že vidne.

El Niño ni posledica podnebnih sprememb – vendar se dogaja v vse bolj segretem svetu

El Niño je naravni podnebni pojav, povezan z nenavadnim segrevanjem površinskih voda v osrednjem in vzhodnem tropskem Pacifiku. Sam po sebi ga torej ne povzročajo podnebne spremembe.

Toda danes se ta naravni pojav odvija v popolnoma drugačnih podnebnih razmerah kot v preteklosti. Svetovni oceani in ozračje so že izrazito toplejši zaradi človekovih emisij toplogrednih plinov.

WMO opozarja, da lahko zelo močan El Niño pomembno spremeni vzorce padavin in temperatur ter poveča tveganja za vročinske ekstreme, suše in poplave. Hkrati WMO poudarja pomembno opozorilo: zelo močan El Niño ne pomeni, da bodo njegove posledice povsod enake. Lokalni učinki so odvisni tudi od drugih dejavnikov, med drugim od razmer v Atlantiku in Indijskem oceanu. World Meteorological Organization

Zato bi bilo napačno napovedati, da bo El Niño Sloveniji avtomatično prinesel določeno količino padavin ali določeno temperaturo.

Je pa dovolj razlogov za povečano previdnost in pripravo.

Slovenija je posebej ranljiva za nihanja padavin

Slovenija je zaradi svoje geografske lege, razgibanega reliefa in vodnega omrežja občutljiva na spremembe padavinskega režima.

ARSO opozarja, da so za Slovenijo problematična predvsem odstopanja padavin v krajših časovnih obdobjih. Posledice so lahko suše, poplave in zemeljski plazovi, pri čemer lahko že zelo intenzivne kratkotrajne padavine povzročijo hudourniške poplave. kazalci.arso.gov.si

To je pomembno tudi zato, ker ekstremni dogodki niso nujno nasprotje.

Ista sezona lahko pomeni sušo in vročino, nato pa zelo intenzivne padavine in poplave.

Dolgotrajno pomanjkanje padavin izsuši tla, zmanjša pretoke in zaloge vode ter oslabi rastlinstvo. Ko nato pride do kratkotrajnega ekstremnega deževja, suha oziroma degradirana tla pogosto težje zadržijo velike količine vode. Posledice so lahko hitrejši odtok, erozija, zemeljski plazovi in poplavljanje.

Kaj lahko to pomeni za Slovenijo?

AAG zato opozarja, da je treba napoved WMO obravnavati kot opozorilo za povečanje pripravljenosti, ne kot napoved posameznega dogodka.

1. Voda mora postati prednostna naloga

Slovenija mora pred prihajajočim obdobjem posebno pozornost nameniti:

• stanju podzemnih voda,
• vodovarstvenim območjem,
• zalogam pitne vode,
• malim in velikim vodotokom,
• zadrževalnikom in poplavnim območjem,
• stanju mokrišč,
• namakanju kmetijskih zemljišč,
• preprečevanju onesnaženja voda ob ekstremnih dogodkih.

Vsak nov poseg v prostor, ki zmanjšuje naravno zadrževanje vode, mora biti danes presojan bistveno strožje kot v času stabilnejšega podnebja.

Poplavne ravnice niso prazna zemljišča, namenjena pozidavi. So naravna infrastruktura za zadrževanje vode.

Enako velja za gozdove, mokrišča, naravne vodotoke in druga območja, ki lahko zadržujejo padavinsko vodo.

2. Kmetijstvo potrebuje načrt za več ekstremov hkrati

Kmetijstvo je med sektorji, ki jih WMO izrecno izpostavlja kot občutljive na podnebne razmere. World Meteorological Organization

Slovenija mora zato razmišljati o:

• razpoložljivosti vode za namakanje ne da bi ogrožali občutljive biotcke raznovrstnosti in vodo, ki jo pribivalstvo potrebuje za svoje potrebe,
• odpornosti tal na sušo,
• preprečevanju erozije,
• izboru odpornejših sort,
• ohranjanju organske snovi v tleh,
• varovanju kmetijskih zemljišč pred pozidavo,
• učinkovitem namakanju,
• prilagajanju setvenih in žetvenih terminov.

Posebej nevarna je kombinacija visokih temperatur, pomanjkanja vode in ekstremnih vremenskih dogodkov.

3. Zdravje ljudi ne sme biti spregledano

Vročina ni samo neprijetnost.

Daljša obdobja visokih temperatur povečujejo tveganja za starejše, otroke, kronične bolnike in druge ranljive skupine. Hkrati lahko vročina poslabša kakovost zraka in poveča obremenitve zdravstvenega sistema.

Slovenija mora zato okrepiti:

• sistem zgodnjega opozarjanja,
• zaščito ranljivih skupin,
• dostop do pitne vode,
• hlajenje javnih objektov,
• zelene površine v mestih,
• senčenje,
• spremljanje kakovosti zraka,
• pripravljenost zdravstvenega sistema.

Betoniranje mest in odstranjevanje dreves nista ukrepa prilagajanja podnebnim spremembam. Sta del problema.

4. Gozdovi bodo pod še večjim pritiskom

Slovenski gozdovi so eden ključnih naravnih sistemov za blaženje podnebnih sprememb.

Vendar višje temperature, sušna obdobja, požarna ogroženost, škodljivci, bolezni in ekstremni vremenski dogodki povečujejo pritisk na gozdne ekosisteme.

AAG zato opozarja, da mora biti varovanje gozdov sestavni del nacionalne podnebne politike.

Posebej nevarno je, če se gozd obravnava predvsem kot vir lesa, pri tem pa se zanemari njegove druge funkcije:

zadrževanje vode, zaščita tal, vezava ogljika, hlajenje prostora, biotska raznovrstnost in zaščita pred naravnimi nesrečami.

5. Kritična infrastruktura mora biti projektirana za prihodnost

Slovenija ne more več načrtovati cest, železnic, energetskih objektov, nasipov, mostov, kanalizacije in druge infrastrukture samo na podlagi preteklih vremenskih statistik.

ARSO že opozarja, da se škoda zaradi izrednih vremenskih in podnebnih pojavov povečuje, med drugim zaradi večje izpostavljenosti infrastrukture naravnim nevarnostim. arso.gov.si

To pomeni, da mora biti pri novih projektih odgovor na vprašanje:

Ali bo objekt varen tudi v razmerah podnebja, ki ga danes še ne poznamo v celoti?

Če je odgovor negotov, mora biti projekt temu prilagojen.

El Niño ni izgovor za čakanje

AAG posebej opozarja na napačen pristop, po katerem bi se na vsak posamezen ekstremni dogodek gledalo kot na »izjemo«.

V zadnjih letih smo v Sloveniji že doživeli ekstremne suše, vročinske valove, požare, neurja, poplave in zemeljske plazove. ARSO ugotavlja, da se Slovenija sooča tako z vse pogostejšimi sušnimi obdobji kot tudi s poplavami in drugimi posledicami spremenljivosti padavin. kazalci.arso.gov.si

Zato vprašanje ni več, ali bo ekstremni dogodek prišel.

Vprašanje je, kako pripravljena bo Slovenija, ko bo prišel.

AAG: Slovenija potrebuje konkretne ukrepe, ne novih strategij na papirju

AAG zato poziva Vlado Republike Slovenije, pristojna ministrstva, ARSO, občine in upravljavce kritične infrastrukture, naj napoved WMO vključijo v svoje načrtovanje in nemudoma preverijo pripravljenost države.

Med nujnimi ukrepi so:

1. preveritev zalog in ranljivosti virov pitne vode;

2. okrepljeno spremljanje podzemnih in površinskih voda;

3. pregled poplavne ogroženosti in pripravljenosti na hudourniške poplave;

4. zaščita mokrišč, poplavnih ravnic, gozdov in drugih naravnih zadrževalnikov vode;

5. prilagoditev kmetijstva na kombinacijo suše, vročine in ekstremnih padavin;

6. izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja;

7. priprava zdravstvenega sistema na večje število vročinskih in vremensko pogojenih tveganj;

8. preveritev odpornosti železniške, cestne, energetske in vodne infrastrukture;

9. ustavitev nepotrebnega uničevanja naravnih površin, ki zmanjšujejo podnebna tveganja;

10. pri vseh novih prostorskih posegih obvezno upoštevanje prihodnjih podnebnih razmer, ne samo zgodovinskih podatkov.

Slovenija nima časa za čakanje

WMO ocenjuje, da je verjetnost nadaljevanja El Niña do februarja 2027 skoraj 100-odstotna in da se bo pojav v prihodnjih mesecih še okrepil. Hkrati opozarja, da bodo njegovi podnebni učinki lahko trajali tudi po vrhuncu samega pojava. World Meteorological Organization

To ni napoved, da bo Slovenijo zagotovo prizadela nova velika poplava ali suša.

Je pa zelo resno opozorilo, da se povečuje verjetnost razmer, pri katerih bodo slabosti našega prostora, infrastrukture in upravljanja z naravnimi viri še bolj očitne.

Alpe Adria Green zato odločevalce poziva, naj El Niño razumejo kot opozorilo za ukrepanje in ne kot še eno vremensko novico.

Podnebne spremembe ne pomenijo več prihodnosti. Dogajajo se danes.

Vsak kilometer pozidanega poplavnega območja, vsak uničen mokriščni sistem, vsak posekan mestni drevored in vsak projekt, ki ni prilagojen prihodnjim podnebnim razmeram, povečujejo tveganje, ki ga bomo morali pozneje plačati vsi – z denarjem, zdravjem in izgubo naravnega okolja.

Alpe Adria Green zato zahteva: priprave na podnebne ekstreme morajo postati takojšnja državna prioriteta!

Vir: Svetovna meteorološka organizacija (WMO), El Niño/La Niña Update, 3. september 2026; ARSO – Okoljski kazalci in stanje podnebja v Sloveniji. World Meteorological Organization

WMO – El Niño se bo okrepil do zelo močnega pojava

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!