Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, UL RS št. 48/11,

Alpe Adria Green (AAG) je 8. oktober 2026 Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko posredoval pripombe in zahteve v zvezi z državnim prostorskim načrtom za pristanišče za mednarodni promet v Kopru, določenim z Uredbo o DPN iz leta 2011!

AAG pozdravlja javna pojasnila Luke Koper in pristojnih ministrstev, da plinski terminal oziroma skladišča utekočinjenega naftnega plina niso načrtovani, da postopek spremembe DPN ni uveden ter da izdelava projektne dokumentacije za morebitni novi privez za tankerje še ne pomeni odločitve o njegovi gradnji.

Če plinski terminal in skladiščenje utekočinjenih plinov nista načrtovana, mora biti to jasno in pravno zavezujoče zapisano tudi v prostorskem aktu. Varovanje morja, narave, zdravja ljudi in varnosti prebivalstva ne sme biti odvisno samo od trenutnih javnih pojasnil ali poznejših razlag DPN.

DPN iz leta 2011 zahteva jasno razlago

Veljavni DPN vsebuje prostorske rešitve za evropski energetski terminal, terminal za tekoče tovore, cevovode, produktovode, naftovod, privezna mesta in plovne poti. Za terminal tekočih tovorov predvideva tudi novi privez za tankerje, pretakalno infrastrukturo, transportne vode do skladišč in skupno zmogljivost rezervoarjev 203.000 m³.

AAG poudarja, da terminal za tekoče tovore ni isto kot terminal za utekočinjeni naftni ali zemeljski plin. Ker UNP in LNG med opredeljenimi tovori nista izrecno navedena, mora prostorski akt nedvoumno izključiti možnost poznejše širše razlage.

AAG zato zahteva, da se v DPN izrecno določi, da na njegovem območju niso dovoljeni:

• gradnja samostojnega terminala za utekočinjene pline;
• skladiščenje in pretovor UNP ali LNG;
• manipulacija z drugimi utekočinjenimi oziroma stisnjenimi plini za energetske namene.

Morebitna prihodnja odločitev o takšni dejavnosti bi bila lahko sprejeta le na podlagi novega ali spremenjenega prostorskega načrta ter po izvedbi vseh zahtevanih prostorskih, okoljskih, varnostnih in drugih postopkov z učinkovitim sodelovanjem javnosti.

Novi privez za tankerje ni avtomatično odobrena investicija

AAG podpira stališče pristojnih ministrstev, da obstoječi DPN sam po sebi ne pomeni odločitve o izvedbi posamezne investicije. Izdelava projektne dokumentacije za morebitni novi privez za tankerje ne pomeni dovoljenja za gradnjo.

Pred kakršnokoli izvedbo je treba na novo in celovito oceniti:

• vplive na morje, sedimente in morski ekosistem;
• kakovost zraka in podnebne vplive;
• tveganja razlitij, požarov, eksplozij in večjih nesreč;
• vplive na prebivalce Kopra, Ankarana in širšega območja;
• pomorsko, cestno in železniško varnost;
• podnebno odpornost načrtovane infrastrukture;
• kumulativne vplive vseh obstoječih in načrtovanih pristaniških dejavnosti.

DPN je bil sprejet pred približno petnajstimi leti. Od takrat so se spremenile okoljske obremenitve, podnebne razmere, tehnologije ter standardi varovanja okolja in prebivalstva. Zato DPN iz leta 2011 ne more biti edina okoljska podlaga za danes načrtovane večje posege.

Posebno tveganje predstavljajo z živim srebrom obremenjene usedline

AAG opozarja na zgodovinsko obremenjenost Tržaškega zaliva z živim srebrom. V morskih usedlinah so nakopičene velike količine tega onesnaževala, ki se lahko ob bagranju, gradnji na morskem dnu, polaganju cevovodov in gradnji privezov ponovno sprosti v vodni stolpec ter vstopi v prehranjevalno verigo.

Pred vsakim posegom v morsko dno AAG zahteva:

• meritve vsebnosti živega srebra in drugih onesnaževal v usedlinah;
• presojo tveganja njihovega dviga in ponovne mobilizacije;
• oceno biološke dostopnosti in nastajanja metilnega živega srebra;
• presojo vpliva na morski ekosistem, ribe in zdravje ljudi;
• določitev zaščitnih ukrepov in spremljanje njihove učinkovitosti;
• javno objavo vseh meritev, strokovnih podlag in ugotovitev.

Obremenitve zaliva je treba presojati kumulativno. Upoštevati je treba pristaniško dejavnost, tankerški promet, izkope in odlaganje materiala, širitev pomolov, cevovode, promet, podnebne spremembe in zgodovinsko onesnaženje.

Tržaški zaliv zahteva tudi čezmejno presojo

Vprašanje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ni novo. AAG se z njim ukvarja od leta 2006, ko sta bila predlagana plinska terminala na morju in v Žavljah pri Trstu. Zaradi zaprtega in gosto poseljenega prostora bi posledice takšnih projektov segale čez državno mejo.

AAG zato zahteva, da se v nadaljnje postopke vključi tudi čezmejni vidik. Onesnaženje, tveganja večjih nesreč ter vplivi na morje in prehranjevalno verigo se ne končajo na državni meji.

Ključne zahteve AAG

AAG od pristojnih ministrstev zahteva:

1. pravno jasno izključitev terminala in skladišč za UNP, LNG ter druge utekočinjene ali stisnjene energetske pline;
2. jasno ločitev terminala za tekoče tovore od plinskega terminala;
3. potrditev, da novi privez za tankerje ni avtomatično odobrena investicija;
4. novo in celovito okoljsko, varnostno ter podnebno presojo pred vsakim večjim posegom;
5. celovito presojo kumulativnih vplivov razvoja pristanišča;
6. meritve živega srebra in drugih onesnaževal v morskih usedlinah;
7. ločeno presojo tveganja za vsak poseg v morsko dno;
8. analizo tveganj za prebivalstvo zaradi nevarnih snovi in mogočih večjih nesreč;
9. vključitev lokalne javnosti in čezmejnega vidika;
10. javni dostop do projektnih rešitev, okoljskih študij, analiz tveganj in drugih strokovnih podlag.

Končno sporočilo

AAG ne trdi, da Luka Koper danes načrtuje plinski terminal. Prav nasprotno: Luka Koper in pristojni ministrstvi so javno navedli, da terminal oziroma skladiščenje UNP nista načrtovana in da novi privez za tankerje še ni odobren.

Prav zato je treba ta stališča prenesti v jasna, nedvoumna in pravno zavezujoča pravila. Prostorska možnost, zapisana v DPN, sama po sebi ne sme pomeniti okoljske ali investicijske odločitve.

Varovanje morja, narave, zdravja ljudi in varnosti prebivalstva ne sme biti odvisno od trenutne razlage prostorskega akta. Odločitve o prihodnosti koprskega pristanišča morajo temeljiti na aktualnih podatkih, previdnostnem načelu, celoviti presoji vplivov in učinkovitem sodelovanju javnosti.

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!