Alpe Adria Green je v zakonskem roku poslal pripombe na 1. člen predloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, EVA: 2026-2580-0027

Alpe Adria Green odločno nasprotuje predlagani spremembi 1. člena uredbe in zahteva njen umik ter ohranitev splošne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili do 1. marca, z dosedanjimi izjemami. Predlagano skrajšanje obdobja prepovedi ni zadostno utemeljeno z vidika varstva voda, saj strokovne podlage ne izkazujejo njegove okoljske sprejemljivosti za različna kmetijska zemljišča in naravne razmere v Sloveniji. Varstvo pitne vode, podzemnih in površinskih voda ter vodnih ekosistemov mora imeti prednost pred širjenjem možnosti zgodnejšega gnojenja. Ob že ugotovljeni onesnaženosti nekaterih vodnih virov z nitrati in vse bolj nepredvidljivih posledicah podnebnih sprememb je treba preventivne okoljevarstvene omejitve ohranjati, ne pa jih zmanjševati zaradi potreb kmetijske prakse.

1. Prezgodnje gnojenje povečuje tveganje za onesnaževanje voda.

Alpe Adria Green odločno nasprotuje predlaganemu skrajšanju splošne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili s 1. marca na 15. februar in zahteva umik predlagane spremembe.

Varstvo podzemnih in površinskih voda, virov pitne vode ter vodnih ekosistemov mora imeti prednost pred širjenjem možnosti zgodnejšega gnojenja. Ob obstoječih obremenitvah voda z nitrati in vse bolj nepredvidljivih vremenskih razmerah je treba ohranjati preventivne okoljevarstvene omejitve, ne pa jih sproščati zaradi prilagajanja potrebam kmetijske prakse.

Predlog prestavlja konec splošne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili s 1. marca na 15. februar in s tem razširja možnost zgodnejšega gnojenja, ki je bila doslej dovoljena le za določene kmetijske namene. Raziskave Kmetijskega inštituta Slovenije, na katere se sklicuje ministrstvo, so obravnavale predvsem zgodnje pomladansko gnojenje sejanega travinja na izbranih lokacijah in tipih tal. Njihovih ugotovitev ni mogoče brez dodatne strokovne presoje posplošiti na vse vrste kmetijskih zemljišč in različne okoljske razmere v Sloveniji.

Evropska komisija opozarja, da nitrati in druge dušikove spojine iz gnojil prehajajo v podzemne vode z izpiranjem, v površinske vode pa z odtekanjem s kmetijskih zemljišč. Prekomerno kopičenje hranil povzroča evtrofikacijo, čezmerno razraščanje alg, zmanjševanje količine kisika v vodi in negativne posledice za vodne organizme ter biotsko raznovrstnost. Vir: Evropska komisija – Nitrates

V strokovni oceni izvajanja nitratne direktive z dne 15. julija 2026 Evropska komisija dodatno pojasnjuje, da je tveganje za izpiranje nitratov posebej povezano z obdobji, ko rastline slabo sprejemajo dušik in je pronicanje vode skozi tla povečano. Pri določanju obdobij prepovedi gnojenja je zato treba upoštevati podnebne razmere, količino padavin, značilnosti tal, rastno dobo in vrsto kmetijske rabe. Ocena izrecno poudarja tudi smiselnost razlikovanja omejitev glede na tip tal, podnebje in rabo zemljišč. Vir: Evropska komisija – Evaluation of the Nitrates Directive (2026)

2. Raziskave Kmetijskega inštituta Slovenije ne upravičujejo širitve dovoljenega gnojenja.

Raziskave Kmetijskega inštituta Slovenije iz obdobij 2017–2019 in 2020–2021 so obravnavale zgodnje pomladansko gnojenje sejanega travinja na globokih in plitvih tleh. Njihovih ugotovitev ni mogoče brez dodatne presoje posplošiti na vse vrste kmetijskih zemljišč, različne tipe tal in podnebne razmere v Sloveniji.

Alpe Adria Green posebej opozarja, da iz predloga uredbe izhaja predvsem sodelovanje s kmetijsko stroko in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, ni pa razvidno, ali so bila pridobljena tudi strokovna mnenja institucij s področja varstva voda in narave. Pri spreminjanju okoljevarstvenega predpisa ne smejo prevladovati zgolj potrebe kmetijske pridelave. Enakovredno je treba upoštevati varstvo pitne vode, podzemnih in površinskih voda, vodnih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti.

Zahtevamo pojasnilo, katere okoljske in naravovarstvene strokovne institucije so sodelovale pri pripravi predloga, ter javno objavo njihovih morebitnih mnenj. Menimo, da bi bilo treba pridobiti tudi strokovni stališči ARSO in ZRSVN ter neodvisno presojo strokovnjakov s področja varstva voda.

3. Pomanjkljiva presoja vplivov na kakovost voda.

Predlog uredbe poudarja predvsem koristi za kmetijsko pridelavo, ne vsebuje pa ustrezne presoje možnih negativnih vplivov zgodnejšega gnojenja na kakovost podzemnih in površinskih voda ter vodne ekosisteme. Po podatkih ARSO je bilo v obdobju 2019-2024 zaradi onesnaženosti z nitrati ugotovljeno slabo kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Ti podatki jasno kažejo, da onesnaževanje z nitrati v Sloveniji ostaja resen okoljski problem, zaradi katerega je ohranjanje preventivnih omejitev še posebej pomembno.

Alpe Adria Green nasprotuje dodatnemu sproščanju omejitev gnojenja v času, ko so pomembni vodni viri že prekomerno obremenjeni z nitrati. Namesto skrajševanja obdobja prepovedi bi moralo ministrstvo dati prednost preprečevanju nadaljnjega onesnaževanja, izboljšanju kakovosti voda in varovanju vodnih ekosistemov. Vir: ARSO – Kakovost podzemne vode, ocena za obdobje 2019–2024

4. Sklicevanje na podnebne spremembe ne upravičuje zmanjševanja varstva voda.

Prilagajanje kmetijske prakse podnebnim spremembam ne sme pomeniti zmanjševanja preventivnega varstva voda. Višje zimske temperature še ne pomenijo, da rastline že sredi februarja učinkovito sprejemajo dodani dušik. Ob vse pogostejših intenzivnih padavinah in vremenskih nihanjih pa se lahko tveganje za izpiranje nitratov v podzemne in površinske vode še poveča. Ministrstvo poudarja, da ostajajo prepovedi gnojenja na zamrznjenih, poplavljenih, zasneženih in z vodo nasičenih tleh nespremenjene. Vendar te omejitve ne preprečujejo izpiranja nitratov na drugih zemljiščih, kadar rastline dodanega dušika ne porabljajo v zadostni meri. Podnebne spremembe zahtevajo večjo previdnost pri varovanju vodnih virov.

5. Sklicevanje na priporočilo Evropske komisije ni zadostna utemeljitev.

Ministrstvo predlagano spremembo utemeljuje tudi s priporočilom Evropske komisije o prilagajanju ukrepov podnebnim spremembam. Vendar iz obrazložitve ni razvidno, da bi Evropska komisija priporočila skrajšanje splošne prepovedi gnojenja na 15. februar. Prilagajanje podnebnim spremembam mora biti usmerjeno tudi v preprečevanje izpiranja nitratov in ohranjanje kakovosti voda. Splošnega skrajšanja prepovedi zato ni mogoče upravičevati s sklicevanjem na prilagajanje kmetijske prakse.

Alpe Adria Green nasprotuje temu, da ministrstvo splošno skrajšanje prepovedi gnojenja utemeljuje s priporočilom Evropske komisije o prilagajanju podnebnim spremembam. To priporočilo samo po sebi ne upravičuje zgodnejšega gnojenja na vseh kmetijskih zemljiščih, saj lahko vremenska nihanja, obilnejše padavine in nezadostno sprejemanje dušika v rastlinah povečajo tveganje za izpiranje nitratov v vode.

6. Nezadostno vključevanje okoljske javnosti pri pripravi predpisa.

V predlogu je izrecno navedeno, da je bilo gradivo usklajeno s kmetijsko stroko in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, hkrati pa je zapisano, da gradivo ni bilo predmet sodelovanja z javnostjo. Iz predloga tudi ni razvidno, ali so bile v njegovo pripravo vključene strokovne institucije s področja varstva voda in ohranjanja narave.

Nesprejemljivo bi bilo, da se okoljevarstvene omejitve spreminjajo predvsem na podlagi potreb kmetijske prakse, brez enakovredne obravnave interesov varstva voda, narave in biotske raznovrstnosti.

Alpe Adria Green zahteva, da ministrstvo zagotovi vsebinsko obravnavo pripomb okoljske in naravovarstvene javnosti ter jasno pojasni, katere strokovne institucije s področja varstva okolja so sodelovale pri pripravi predloga in kako so bila njihova stališča upoštevana.

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!