Alpe Adria Green (AAG): Podnebna konferenca mora preseči politične deklaracije. Brez odgovornosti držav, nadzora nad onesnaževalci in konkretnih ukrepov bodo podnebne zaveze ostale le mrtva črka na papirju.

V turški Antalyi se začenja 31. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP31), ki bo potekala do 20. novembra. Na njej bodo predstavniki skoraj vseh držav sveta ponovno razpravljali o prihodnosti planeta, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, energetskem prehodu, prilagajanju na podnebne spremembe in financiranju podnebnih ukrepov.

Toda temeljno vprašanje ostaja: Ali bodo države končno začele izvajati tisto, kar že leta obljubljajo, ali bomo ponovno priča političnim govorom, lepim deklaracijam in prestavljanju odgovornosti na prihodnje generacije?

Kot opozarja tudi Deutsche Welle v svojem prispevku »As COP31 Antalya kicks off, can world move beyond big promises?«, se svet sooča z vse pogostejšimi sušami, poplavami, ekstremno vročino in drugimi posledicami podnebnih sprememb. Kljub številnim mednarodnim sporazumom svetovne emisije še vedno ostajajo velik problem.

Podnebna kriza ne čaka na naslednjo konferenco

Posledice podnebnih sprememb niso več oddaljena napoved znanstvenikov. So realnost, ki jo občutijo prebivalci vseh celin.

Ekstremne temperature, gozdni požari, pomanjkanje vode, degradacija tal, izguba biotske raznovrstnosti in vse pogostejši vremenski ekstremi ogrožajo ljudi, gospodarstvo in naravne ekosisteme.

Posebej ranljive so države in skupnosti, ki so najmanj prispevale k nastanku podnebne krize, vendar nosijo njene najhujše posledice.

Alpe Adria Green (AAG) meni, da mora COP31 jasno priznati, da podnebne politike ne morejo biti omejene samo na zmanjševanje emisij. Vključevati morajo tudi varovanje naravnih virov, vode, tal, gozdov, morij in biotske raznovrstnosti.

Podnebna politika brez učinkovitega varstva okolja ne more biti uspešna.

Fosilna goriva: čas je za konkretne roke in odgovornost

Ena osrednjih tem COP31 bo ponovno prehod stran od premoga, nafte in zemeljskega plina.

Kljub desetletjem opozoril znanstvene skupnosti države še vedno niso dosegle soglasja o dovolj hitrem in pravičnem opuščanju fosilnih goriv.

AAG poudarja, da energetski prehod ne sme biti zgolj sprememba poslovnih modelov velikih energetskih družb. Biti mora sistemska sprememba, ki zagotavlja zmanjševanje emisij, energetsko varnost, dostopnost energije in varovanje okolja.

Obnovljivi viri energije so pomemben del rešitve, vendar morajo biti umeščeni v prostor odgovorno. Ne smemo dopustiti, da bi pod pretvezo zelenega prehoda uničevali gozdove, kmetijska zemljišča, naravna območja in življenjski prostor ogroženih vrst.

Zelena energija ne sme postati izgovor za nove okoljske obremenitve.

Elektrifikacija ni dovolj brez čiste energije in odgovornega gospodarjenja

Turčija in Avstralija kot gostiteljici oziroma voditeljici COP31 poudarjata pospeševanje elektrifikacije in zeleno industrializacijo. Eden od ciljev je povečati delež električne energije v svetovni končni porabi energije na 35 odstotkov do leta 2035.

AAG opozarja, da elektrifikacija sama po sebi še ne pomeni razogljičenja.

Če električna energija še naprej temelji na fosilnih gorivih, se del okoljskega problema zgolj premakne drugam. Prav tako je treba upoštevati okoljske posledice pridobivanja surovin za baterije, gradnje energetskih omrežij, proizvodnje opreme in ravnanja z odpadki.

Pravičen energetski prehod mora zato temeljiti na celoviti presoji življenjskega cikla, preglednosti investicij in spoštovanju okoljskih predpisov.

Podnebno financiranje: obljube brez denarja ne rešujejo življenj

Pomembno vprašanje COP31 bo tudi financiranje podnebnih ukrepov.

Na konferenci COP29 v Bakuju je bil sprejet cilj zagotavljanja najmanj 300 milijard ameriških dolarjev letnega podnebnega financiranja državam v razvoju do leta 2035.

Toda med sprejetimi cilji in dejansko razpoložljivimi sredstvi ostaja velika vrzel.

Države v razvoju potrebujejo sredstva za zaščito pred poplavami, sušami, dvigovanjem morske gladine, degradacijo tal in drugimi posledicami podnebnih sprememb.

AAG meni, da mora biti podnebno financiranje pregledno, dostopno in pravično razdeljeno. Sredstva morajo priti do skupnosti, ki jih najbolj potrebujejo, ne pa se izgubiti v birokratskih postopkih ali postati instrument novih gospodarskih odvisnosti.

Podnebna pravičnost pomeni tudi odgovornost držav in gospodarskih subjektov, ki so največ prispevali k nastanku problema.

Slovenija: podnebnih ciljev ne moremo uresničevati z uničevanjem naravnih virov

Tudi Slovenija mora prevzeti svoj del odgovornosti.

Naša država se rada predstavlja kot zelena, vendar se ob velikih infrastrukturnih in gospodarskih projektih vedno znova odpirajo vprašanja varovanja vodnih virov, kmetijskih zemljišč, gozdov, kraških območij in naravnih habitatov.

AAG že več let opozarja na pomen učinkovitega okoljskega nadzora, dostopa javnosti do informacij in odgovornosti investitorjev.

Pri projektih, kot je gradnja drugega tira Divača–Koper, je treba okoljske vplive preverjati na podlagi neodvisnih meritev, laboratorijskih analiz in dejanskega stanja na terenu. Posebno pozornost zahtevajo vodni viri, odpadne vode, ravnanje z izkopnim materialom ter vplivi na kraško okolje.

Enako pomembno je vprašanje kamnolomov, deponij in drugih lokacij, na katerih se skladiščijo ali predelujejo materiali iz velikih gradbenih projektov.

Podnebna in okoljska politika ne smeta dopuščati dvojnih meril: eno za politične deklaracije in drugo za dejansko ravnanje na terenu.

Če država sprejema podnebne cilje, mora hkrati zagotoviti, da se ti cilji izvajajo tudi pri javnih investicijah, državnih podjetjih in zasebnih izvajalcih.

Civilna družba mora imeti možnost nadzora

Pomemben del demokratičnega varovanja okolja je sodelovanje civilne družbe.

Okoljevarstvene organizacije, lokalne skupnosti, neodvisni strokovnjaki in posamezniki morajo imeti možnost dostopa do okoljskih podatkov, sodelovanja v postopkih in opozarjanja na nepravilnosti.

Njihovih opozoril se ne sme obravnavati kot oviro razvoju. So pomemben del sistema, ki preprečuje okoljsko škodo in zagotavlja odgovorno ravnanje.

AAG zahteva, da države okrepijo neodvisni okoljski nadzor, zagotovijo učinkovito delovanje inšpekcijskih služb ter omogočijo javnosti dostop do rezultatov meritev in odločitev pristojnih organov.

Brez preglednosti ni zaupanja. Brez odgovornosti ni učinkovitega varstva okolja.

Kaj mora prinesti COP31?

Alpe Adria Green pričakuje, da bodo države v Antalyi dosegle napredek predvsem na naslednjih področjih:

1. Jasna časovnica opuščanja fosilnih goriv z merljivimi cilji in odgovornostjo držav.
2. Pospešitev razvoja obnovljivih virov energije, ob spoštovanju narave in lokalnih skupnosti.
3. Zagotovitev pravičnega podnebnega financiranja za države in skupnosti, ki so najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb.
4. Okrepitev prilagajanja podnebnim spremembam, predvsem na področju zaščite vodnih virov, kmetijstva, gozdov in zdravja ljudi.
5. Učinkovitejši nadzor nad onesnaževalci in dosledno izvajanje načela, da onesnaževalec plača.
6. Večjo preglednost investicij in javnih projektov, ki vplivajo na okolje.
7. Močnejšo vlogo civilne družbe pri oblikovanju, spremljanju in preverjanju izvajanja podnebnih politik.

Planet ne potrebuje še ene zbirke obljub. Potrebuje rezultate!

COP31 v Antalyi je nova priložnost, da svet pokaže, ali je sposoben preseči politične interese in kratkoročne gospodarske koristi.

Toda uspeha konference ne bomo merili po številu govorov, podpisanih deklaracij ali fotografijah svetovnih voditeljev.

Merili ga bomo po zmanjšanju emisij, dejanskem opuščanju fosilnih goriv, zaščiti naravnih virov, zagotovljenem financiranju in izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

AAG opozarja, da se podnebna kriza ne rešuje samo v konferenčnih dvoranah. Rešuje se v energetskih sistemih, industriji, prometu, kmetijstvu, lokalnih skupnostih in pri vsakodnevnih odločitvah državnih institucij.

Zelena prihodnost ne sme ostati marketinški slogan. Postati mora preverljiva praksa.

Alpe Adria Green bo še naprej opozarjala na okoljske nepravilnosti, zahtevala odgovornost povzročiteljev okoljske škode ter zagovarjala pravico ljudi do zdravega življenjskega okolja.

Ker prihodnost planeta ni predmet političnega dogovora za naslednjih nekaj let. Je odgovornost do generacij, ki prihajajo za nami.

ALPE ADRIA GREEN – ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!